osnovni seznam preizkušenih terjatev – izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah – rok za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev – podaljšanje roka – načelo hitrosti postopka
Ker je upravitelj pred potekom enomesečnega roka za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev podal zahtevo za podaljšanje roka za predložitev seznama preizkušenih terjatev, mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom rok podaljšalo za en mesec, kot je predvideno v 2. odst. 61. člena ZFPPIPP.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijotarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
plača - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti - zamuda - plačilni dan
Plača mora biti izplačana najkasneje 18 dni po poteku plačilnega obdobja oz., če je plačilni dan dela prost dan, najkasneje prvi naslednji delovni dan. To pomeni, da delodajalec pride v zamudo šele naslednji dan po preteku plačilnega obdobja, to je 19. dne v mesecu, oz. naslednji dan po prvem delovnem dnevu, če je bil plačilni dan dela prosti dan. Od tega dne dalje je delavec upravičen do zakonskih zamudnih obresti.
subjektivna odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – fizični napad
Tožnici nihče ne oporeka, da bi lahko utrpela z njene strani zatrjevane poškodbe na enega od načinov, ki jih sama zatrjuje. Vendar je to glede na zaključek, da ni uspela dokazati zatrjevanega škodnega dogodka kot protipravnega ravnanja toženca, za odločitev o tožbenem zahtevku irelevantno.
pravni interes za pritožbo – zamudna sodba – neizvršljivost izreka
Toženec za pritožbo zoper izpodbijani del sodbe nima pravnega interesa. Pravni interes (korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima. Izpodbijani del sodne odločbe pa zoper pritožnika ni izvršljiv. S pritožbo zato zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja. Pravni interes za popravo takšne nepravilnosti bi zato imel le tožnik, ki pa se zoper takšen izrek, ni pritožil.
Tožena stranka je bila kot koncertni organizator uporabnica avtorskih del. Njena temeljna dolžnost v razmerju do avtorja oziroma tožeče stranke kot kolektivne organizacije za upravljanje avtorskih pravic je bila dolžnost pridobitve pravic in plačila. Ta dolžnost je eno temeljnih načel avtorskega prava, ki je opredeljeno predvsem v 21. členu in prvem odstavku 81. člena, za kolektivno upravljanje še dodatno v 157. členu in ponovno v prvem odstavku 159. člena ZASP. Če uporabnik ne pridobi pravic in ne plača nadomestila, jih krši in nosi vse posledice.
Kolektivna organizacija nadomestilo prisilno izterja kot verzijo, kot odškodnino ali kot civilno kazen.
OZ člen 165, 171, 171/1, 179, 179/1, 299. ZVZD člen 5, 6, 9.
deljena odgovornost – soprispevek delavca - ugovor deljene odgovornosti – delovna nezgoda – poškodba pri delu – nadzor delodajalca – tek zamudnih obresti od odškodnine za materialno škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – objektivno in subjektivno merilo skaženosti
Kljub temu, da tožnik v času delovne nezgode ni nosil delovne obleke, ki bi lahko preprečila oziroma vsaj zmanjšala poškodbe, njegov soprispevek k nastanku škode ne more biti večji od 30%, saj zavarovanec tožene stranke ni nadziral delavca, če uporablja predpisana delovna sredstva. Navedene dolžnosti se ne razbremeni zgolj s tem, da nabavi varovalno opremo oziroma pripomočke za varno delo, pač pa mora poskrbeti za uporabo le-teh, saj le z uporabo teh pripomočkov zagotovi varno delo. V skladu z določbami ZVZD mora tudi delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Ali je podana negmotna škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, itd. Presoja pa se tudi, ali in v kakšni meri spremenjena zunanjost oškodovanca vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali siceršnjo pozornost. Subjektivno merilo pa pomeni vplivanje vseh navedenih elementov na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje nasploh. Subjektivne lastnosti oškodovanca se pri tem upoštevajo do razumne mere.
vknjižba lastninske pravice - identifikacijski znak zemljiške parcele
Po prvem odstavku 31. člena ZZK-1 mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parc. št., kot je vpisana v zemljiški knjigi.
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 40, 40/1, 40/1-3, 124, 181.
identifikacijski znak nepremičnine – zemljiškoknjižni vložek – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – vknjižba pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe
Zemljiškoknjižni vložek na vsebino vpisa v zemljiško knjigo ne vpliva, predstavlja le tehniko vodenja zemljiške knjige. Ker vložek ni samostojen predmet stvarnih pravic, tudi ne more predstavljati ovire za vknjižbo, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje. Identifikacijski znak, s katerim mora biti nepremičnina označena v listini, ki je podlaga za vpis, je zemljiška parcela in katastrska občina.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062696
ZPP člen 142.
zamudna sodba – vročanje – pravilnost vročitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je verjetno izvedenec grafolog edini tisti, ki bi lahko strokovno ugotovil, ali je podpis toženke na vročilnici o prejemu zamudne sodbe pristno njen.
ZPP člen 128, 128/2, 339, 354, 354/1. ZOR člen 186.
vmesna sodba – deljena odgovornost – procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
O višini tožbenega zahtevka v primeru, ko je vmesna sodba pravnomočna, odloči sodišče s sodbo in ne s sklepom. Gre za relativno procesno kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba – skupna merilna mesta za električno energijo – stvar – merilno mesto – dedni dogovor
Dedni dogovor, ki ga je sklenila tožena stranka s pravno prednico tožeče stranke, nima nobenega vpliva na pravico dostopa tožečih strank do merilnih mest. Sodišče z izpodbijano sodbo toženi stranki tudi ni odvzelo pravice do posesti, temveč je zgolj omogočilo izvrševanje solastninskega upravičenja tožeči stranki.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058568
OZ člen 375, 381, 1017, 1017/1, 1022, 1022/2. ZIZ člen 17, 20a, 20a/3, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 311, 311/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – izvršljivost – primernost za izvršbo – zapadlost terjatve – notarski zapis – stečaj glavnega dolžnika – porokova obveznost – odstop od načela akcesornosti – namen poroštva – dokazno breme – kapitalizirane obresti – prepoved obrestnih obresti – procesne obresti – odlog izvršbe – težko nadomestljiva škoda – izvršba na nepremičnine – realizacija izvršbe
Terjatev mora biti zapadla v trenutku odločanja izvršilnega sodišča o utemeljenosti izvršilnega predloga.
Upnikova terjatev izhaja iz izvršilnega naslova, zato mora dolžnik dokazati, da je terjatev drugačna.
Upnik lahko v izvršbi zahteva le tiste obresti, ki jih ima priznane v izvršilnem naslovu in ne more zahtevati obresti od kapitaliziranih obresti.
OZ v drugem odstavku 1022. člena zaradi varstva upnikov odstopa od načela akcesornosti porokove obveznosti.
Pri vsaki izvršbi na nepremičnine je mogoče pričakovati, da bo nepremičnina na dražbi domaknjena oz. prodana najboljšemu ponudniku, ki bo na nepremičnini na originaren način pridobil lastninsko pravico, dolžnik pa se bo iz nje moral izseliti. Realizacija izvršbe pa sama zase in kot končni cilj izvršilnega postopka ne predstavlja nenadomestljive škode, pred katero 71. člen ZIZ varuje dolžnika.
razmerja med starši in otroci – preživnina – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca - listine v tujem jeziku
Obseg otrokovih potreb (izraženih v denarju) sodišče objektivizira z višino potreb otroka primerljive starosti, pri tem pa upošteva še posebnosti konkretnega primera. Oporo za objektivizacijo potreb sodišču daje okvirna specifikacija življenjskih stroškov za konkretnega otroka.
Sodišče brez soglasja strank dokazne ocene ne sme opreti na listine v tujem jeziku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062677
ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija – exceptio illegalis
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
Za veljavno sprejetje Pravilnika-06 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, vendar ga tožeča stranka ni imela. Pravilnik-06 je tako sprejela enostransko in v tarifnem delu občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignila višino nadomestil za uporabo glasbe. Po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča tarifa iz Pravilnika–06 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvideval zakon, zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
Po 3. členu ZS, ki pomeni realizacijo 125. čl. Ustave RS, je sodnik pri odločanju vezan le na zakon, ustavo, splošna načela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe. Podzakonskega predpisa, glede katerega oceni, da ni v skladu z zakonom, ne sme uporabiti. Ker pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, ga sodišče ni smelo uporabiti, s tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti ustavnega sodišča.
dokazovanje z listinami – eventualna maksima – materialno procesno vodstvo
Na glavni obravnavi je bil toženec opozorjen na predložitev dokazov za svojo trditev „da je do sedaj vse vrnjeno“. Če je imel listino, ki jo prilaga k pritožbi, na glavni obravnavi, bi to listino kot dokaz o delnih plačilih oziroma o celotnem plačilu, moral predložiti. Materialno pravdno vodstvo sodišča v smislu določbe 285. člena ZPP je bilo zadostno. Toženčeva krivda torej je, da dokaza ni predložil do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, zato pritožbeno sodišče šele k pritožbi priloženega dokaza ni upoštevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062670
ZPP člen 315. OZ člen 131. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen 6, 12, 12/2.
javno kopališče – bazen – padec v dezinfekcijskem bazenčku – zdrs na klančini dezinfekcijskega bazenčka – krivdna odgovornost upravljalca kopališča– objektivna odgovornost – soodgovornost oškodovanca – soprispevek oškodovanca - upravljalec javnega kopališča
Dezinfekcijski bazen ni nevarna stvar oziroma da hoja po njem ne predstavlja nevarne dejavnosti.
2. odstavek 12. člena Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen določa, da mora drsnost talnih oblog v bazenčkih za noge ustrezati predpisanemu standardu. Temu v konkretnem primeru toženka ni uspela zadostiti, torej ni ravnala z dolžno skrbnostjo in je krivdno odškodninsko odgovorna za tožnici (pri padcu) nastalo škodo. Soprispevek tožnice (neprimerna hoja) k nastanku škode je 20%.