obstoj delovnega razmerja - prikrajšanje pri plači - pogoji za zasedbo delovnega mesta
Ob dejstvu, da so podani vsi elementi iz delovnega razmerja (tožnica je vsakodnevno prihajala na delo k toženi stranki, kjer se je prostovoljno vključila v njen organizirani delovni proces, delo je opravljala na sistemiziranem delovnem mestu kontinuirano, uporabljala je sredstva za delo, ki so v lasti tožene stranke, o svojih odsotnostih z dela je morala toženo stranko poprej obvestiti), je mogoče ugotoviti obstoj delovnega razmerja za tisto delovno mesto, za katerega tožnica izpolnjuje pogoje.
Pravni posel, ki ga sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če slednji ta pravni posel naknadno odobri.
Tožeča stranka je v tožbi uspela z zahtevkom v višini 4.435,00 EUR (zahtevala je 9.385,00 EUR), kar pomeni 47 %. Tožena stranka je z zahtevkom po nasprotni tožbi v celoti propadla, kar pomeni, da uspeh tožeče stranke v tem pravdnem postopku znaša 73,5 %.
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka. Mora biti skladen s konkretnim ustrojem življenja. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke v delu, ki se nanaša na enodnevni stik ob petkih in odločitev o stikih v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, ki naj ugotovi, kateri dan v tednu najbolj ustreza staršem in otroku za določitev enodnevnega stika med tednom.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijotarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 40, 40/1, 40/1-3, 124, 181.
identifikacijski znak nepremičnine – zemljiškoknjižni vložek – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – vknjižba pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe
Zemljiškoknjižni vložek na vsebino vpisa v zemljiško knjigo ne vpliva, predstavlja le tehniko vodenja zemljiške knjige. Ker vložek ni samostojen predmet stvarnih pravic, tudi ne more predstavljati ovire za vknjižbo, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje. Identifikacijski znak, s katerim mora biti nepremičnina označena v listini, ki je podlaga za vpis, je zemljiška parcela in katastrska občina.
pravni interes za pritožbo – zamudna sodba – neizvršljivost izreka
Toženec za pritožbo zoper izpodbijani del sodbe nima pravnega interesa. Pravni interes (korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima. Izpodbijani del sodne odločbe pa zoper pritožnika ni izvršljiv. S pritožbo zato zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja. Pravni interes za popravo takšne nepravilnosti bi zato imel le tožnik, ki pa se zoper takšen izrek, ni pritožil.
ZPP člen 128, 128/2, 339, 354, 354/1. ZOR člen 186.
vmesna sodba – deljena odgovornost – procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
O višini tožbenega zahtevka v primeru, ko je vmesna sodba pravnomočna, odloči sodišče s sodbo in ne s sklepom. Gre za relativno procesno kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
posestno varstvo – kriteriji posesti – parkirna mesta
Iz tožbenih trditev tožnikov izhaja, da so bili oni tisti, ki so skozi daljši čas redno uporabljali parkirišče. Pri tem je bistveno, da ni bilo uveljavljeno motenje posesti na določenem parkirnem prostoru za določenega prebivalca P., temveč na celotnem parkirišču, ki ga sestavljajo posamezni parkirni prostori. Tožnike bi potemtakem lahko razumeli kot celoto, kot skupnost, ki trajno izvršuje posest na predmetnem parkirišču. Takšna fizična oblast nad sporno nepremičnino je zagotovo zunanje vidna in trajna, nikoli pa ne bi mogla v celoti zadostiti kriterijema dostopnosti in izključnosti, kot ju tolmači sodišče prve stopnje. Normalno je namreč, da ljudje hodijo vsak dan v službo in po drugih dnevnih opravkih in če kot sredstvo prevoza uporabljajo avtomobil, potem bo parkirišče moralo biti določen čas prazno oziroma bodo prosta vsaj določena parkirna mesta v sklopu parkirišča. Čeprav torej obstaja verjetnost, da na teh parkirnih prostorih v tem času parkirajo tudi avtomobili ljudi, ki ne prebivajo na zgoraj omenjenih naslovih, to ne more pomeniti, da tožniki niso oziroma ne morejo biti posestniki tega parkirišča.
odškodnina za nepremoženjsko škodo –telesne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – degenerativne spremembe – vzročna zveza
Padec ni povzročil in ne poslabšal tožničinega bolezenskega stanja v zvezi s prirojenimi težavami s hrbtenico. Zato ni mogoče govoriti o vzročni zvezi med težavami tožnice v zvezi z njimi in škodnim dogodkom.
odmera nagrade odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije
V konkretnem primeru je odvetnica, prejela sklep o določitvi odvetnice in postavitvi izvedenca, obiskala osebo v varovanem oddelku, pregledala dokumentacijo, prisotna je bila tudi na naroku in se je opredelila do podanega mnenja izvedenca. Pritožnica ima zato prav, da ne gre za postopek, opisan v tar. št. 3101 ZOdvt.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062696
ZPP člen 142.
zamudna sodba – vročanje – pravilnost vročitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je verjetno izvedenec grafolog edini tisti, ki bi lahko strokovno ugotovil, ali je podpis toženke na vročilnici o prejemu zamudne sodbe pristno njen.
ZPP člen 104, 108, 226, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
listine v tujem jeziku
Ker pritožbeno sodišče ne more preizkusiti prvostopne sodbe glede skladnosti ugotovitev o vsebini (neprevedenih) listin s samo vsebino listin, je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 71, 71/1, 72, 178, 178/4. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365-2, 366, 366/1.
odlog izvršbe – preklic javne dražbe – ugotovitev vrednosti nepremičnine
Pritožbena izvajanja v smeri, da je bila dolžniku zaradi nepreklica prve javne dražbe odvzeta možnost ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine, niso utemeljena. Dolžnik bi lahko kadarkoli v roku določenem v četrtem odstavku 178. člena ZIZ (8 dni pred prodajnim narokom) predlagal ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine pod pogoji in na način določen v 178. členu ZIZ.
plača - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti - zamuda - plačilni dan
Plača mora biti izplačana najkasneje 18 dni po poteku plačilnega obdobja oz., če je plačilni dan dela prost dan, najkasneje prvi naslednji delovni dan. To pomeni, da delodajalec pride v zamudo šele naslednji dan po preteku plačilnega obdobja, to je 19. dne v mesecu, oz. naslednji dan po prvem delovnem dnevu, če je bil plačilni dan dela prosti dan. Od tega dne dalje je delavec upravičen do zakonskih zamudnih obresti.
subjektivna odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – fizični napad
Tožnici nihče ne oporeka, da bi lahko utrpela z njene strani zatrjevane poškodbe na enega od načinov, ki jih sama zatrjuje. Vendar je to glede na zaključek, da ni uspela dokazati zatrjevanega škodnega dogodka kot protipravnega ravnanja toženca, za odločitev o tožbenem zahtevku irelevantno.