ZPP člen 154, 154/1, 158. ZFPPIPP člen 301, 301/8.
prenehanje pravne koristi upnika za vodenje pravde – umik tožbe – pravdni stroški
Prvostopenjsko sodišče je tožbo zavrglo, na podlagi določbe osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana, vsled česar je prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Tožeča stranka se zoper zavrženje tožbe ne pritožuje. Pritožbeno sodišče bi trditve o tem, da ji je tožena stranka neutemeljeno povzročila pravdne stroške, presojalo le, v kolikor bi se tožeča stranka pritožila tudi zoper odločitev o zavrženju tožbe.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL0068599
ZLPZ-1 člen 16, 23, 24. OZ člen 86, 88, 140, 140/1, 190.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – vrednotenje delnic nenominiranega kapitala v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic – izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca – pogodba o prenosu delnic – ničnost pogodbe – neupravičena pridobitev
Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnic, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno – ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja.
ZPP člen 128, 128/2, 339, 354, 354/1. ZOR člen 186.
vmesna sodba – deljena odgovornost – procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
O višini tožbenega zahtevka v primeru, ko je vmesna sodba pravnomočna, odloči sodišče s sodbo in ne s sklepom. Gre za relativno procesno kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062696
ZPP člen 142.
zamudna sodba – vročanje – pravilnost vročitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je verjetno izvedenec grafolog edini tisti, ki bi lahko strokovno ugotovil, ali je podpis toženke na vročilnici o prejemu zamudne sodbe pristno njen.
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka. Mora biti skladen s konkretnim ustrojem življenja. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke v delu, ki se nanaša na enodnevni stik ob petkih in odločitev o stikih v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, ki naj ugotovi, kateri dan v tednu najbolj ustreza staršem in otroku za določitev enodnevnega stika med tednom.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijotarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
posestno varstvo – kriteriji posesti – parkirna mesta
Iz tožbenih trditev tožnikov izhaja, da so bili oni tisti, ki so skozi daljši čas redno uporabljali parkirišče. Pri tem je bistveno, da ni bilo uveljavljeno motenje posesti na določenem parkirnem prostoru za določenega prebivalca P., temveč na celotnem parkirišču, ki ga sestavljajo posamezni parkirni prostori. Tožnike bi potemtakem lahko razumeli kot celoto, kot skupnost, ki trajno izvršuje posest na predmetnem parkirišču. Takšna fizična oblast nad sporno nepremičnino je zagotovo zunanje vidna in trajna, nikoli pa ne bi mogla v celoti zadostiti kriterijema dostopnosti in izključnosti, kot ju tolmači sodišče prve stopnje. Normalno je namreč, da ljudje hodijo vsak dan v službo in po drugih dnevnih opravkih in če kot sredstvo prevoza uporabljajo avtomobil, potem bo parkirišče moralo biti določen čas prazno oziroma bodo prosta vsaj določena parkirna mesta v sklopu parkirišča. Čeprav torej obstaja verjetnost, da na teh parkirnih prostorih v tem času parkirajo tudi avtomobili ljudi, ki ne prebivajo na zgoraj omenjenih naslovih, to ne more pomeniti, da tožniki niso oziroma ne morejo biti posestniki tega parkirišča.
plača - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti - zamuda - plačilni dan
Plača mora biti izplačana najkasneje 18 dni po poteku plačilnega obdobja oz., če je plačilni dan dela prost dan, najkasneje prvi naslednji delovni dan. To pomeni, da delodajalec pride v zamudo šele naslednji dan po preteku plačilnega obdobja, to je 19. dne v mesecu, oz. naslednji dan po prvem delovnem dnevu, če je bil plačilni dan dela prosti dan. Od tega dne dalje je delavec upravičen do zakonskih zamudnih obresti.
subjektivna odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – fizični napad
Tožnici nihče ne oporeka, da bi lahko utrpela z njene strani zatrjevane poškodbe na enega od načinov, ki jih sama zatrjuje. Vendar je to glede na zaključek, da ni uspela dokazati zatrjevanega škodnega dogodka kot protipravnega ravnanja toženca, za odločitev o tožbenem zahtevku irelevantno.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prekluzivni rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Ker so tožniki tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe niso vložili pravočasno, v 30 dnevnem prekluzivnem roku, je sodišče prve stopnje njihovo tožbo pravilno zavrglo.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356, 362, 362/1, 363, 363/1, 365, 365-1. ZIZ člen 53, 53/1, 268. OZ člen 255, 255/1, 255/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe – nova obravnava pred drugim sodnikom
Bistveni pogoj za uveljavljanje izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je torej neplačevitost dolžnika. Če upnik lahko uspe s poplačilom na kakršenkoli drug način, tudi s težavami, pogoji za izpodbijanje niso podani.
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 40, 40/1, 40/1-3, 124, 181.
identifikacijski znak nepremičnine – zemljiškoknjižni vložek – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – vknjižba pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe
Zemljiškoknjižni vložek na vsebino vpisa v zemljiško knjigo ne vpliva, predstavlja le tehniko vodenja zemljiške knjige. Ker vložek ni samostojen predmet stvarnih pravic, tudi ne more predstavljati ovire za vknjižbo, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje. Identifikacijski znak, s katerim mora biti nepremičnina označena v listini, ki je podlaga za vpis, je zemljiška parcela in katastrska občina.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062677
ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija – exceptio illegalis
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
Za veljavno sprejetje Pravilnika-06 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, vendar ga tožeča stranka ni imela. Pravilnik-06 je tako sprejela enostransko in v tarifnem delu občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignila višino nadomestil za uporabo glasbe. Po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča tarifa iz Pravilnika–06 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvideval zakon, zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
Po 3. členu ZS, ki pomeni realizacijo 125. čl. Ustave RS, je sodnik pri odločanju vezan le na zakon, ustavo, splošna načela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe. Podzakonskega predpisa, glede katerega oceni, da ni v skladu z zakonom, ne sme uporabiti. Ker pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, ga sodišče ni smelo uporabiti, s tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti ustavnega sodišča.
nedopustnost izvršbe – lastnina tretje osebe na predmetu izvršbe - priposestvovanje
Tožnica je lastninsko pravico pridobila izvirno s priposestvovanjem, torej na podlagi samega zakona. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo je v takem primeru zgolj deklaratorne narave, zato ni pomembno, kdaj se je tožnica vknjižila. Bistveno je pač, da so se zakonski pogoji za priposestvovanje (več kot desetletna dobroverna zakonita posest) stekli še pred začetkom izvršbe. Zato je je obravnavana izvršba nedopustna.
ZIZ člen 71, 71/1, 72, 178, 178/4. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365-2, 366, 366/1.
odlog izvršbe – preklic javne dražbe – ugotovitev vrednosti nepremičnine
Pritožbena izvajanja v smeri, da je bila dolžniku zaradi nepreklica prve javne dražbe odvzeta možnost ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine, niso utemeljena. Dolžnik bi lahko kadarkoli v roku določenem v četrtem odstavku 178. člena ZIZ (8 dni pred prodajnim narokom) predlagal ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine pod pogoji in na način določen v 178. členu ZIZ.