javni razpis - pogoji za dodelitev sredstev - cilj javnega razpisa - število zaposlenih delavcev - napačna uporaba materialnega prava
Namen javnega razpisa je ob sofinanciranju začetnih investicij podjetij, prav ustvarjanje novih delovnih mest oziroma vsaj njihovo ohranjanje. Razlogi zaradi katerih stranka ne izpolnjuje razpisnih pogojev ne vplivajo na odločitev o zavrnitvi vloge. Tožnik bi moral delavca, ki je dal odpoved pogodbe o zaposlitvi, nemudoma nadomestiti.
varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče je tožečo stranko, ki živi v tujini, s sklepom pozvalo, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka je na sklep sodišča odgovorila z navedbo, da ni zmožna najeti pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Ker gre za nekonkrtizirano in nedokazano izjavo o okoliščinah na strani tožeče stranke, sodišče nima podlage za drugačno postopanje, kot za zavženje tožbe.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - začasna odredba
Na podlagi vsega ugotovljenega sodišče meni, da tožnikov namen ni (bil) počakati do končne odločitve o njegovi prošnji za mednarodno zaščito v Sloveniji, niti da bi počakal, da ga Slovenija preda pristojni državi članici. Ravnanje tožnika je zato po presoji sodišča nedvomno mogoče opredeliti kot okoliščino iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in sodišče, enako kot pristojni organ, utrjuje v prepričanju, da bi tožnik, kolikor bi ne bil pridržan, zapustil tudi Slovenijo.
ZPotK-1 člen 2, 2-14, 22, 22/2, 24, 34, 34/7, 34/7-3.
ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit
Tožnik v kreditnih pogodbah, pri izračunu EOM ni upošteval zavarovanja kredita kot stroška kredita, za katerega je znižal pogodbeno dogovorjeni znesek kredita, tako da so potrošniki zaradi zavarovanja kredita dejansko prejeli dosti manjši znesek kot bi ga morali prejeti, kar tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev, da je bilo poslovanje tožnika pri izračunu EOM (ali skupnih stroških kredita) v nasprotju z 22. členom ZPotK-1.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - zahteva za priznanje pravic po ZVV - začetek uveljavljanja pravice
Pravica do zdravstvenega varstva gre upravičencu v skladu z določbo 25. člena ZVV od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve. Uveljavljanje pravic za nazaj ni mogoče.
tujec - dovolitev zadrževanja - pogoji za dovolitev - načelo nevračanja - subjektivna nevarnost za tožnika
Navedba prvostopenjskega organa, da je napravil varnostno oceno stanja v Ukrajini, čeprav le-ta ni v obrazložitvi odločbe razvidna, pa ne more biti odločilna napaka, da bi sodišče moralo odločbo odpraviti in jo vrniti v ponovni postopek z namenom dopolnitve ugotovitvenega postopka, kajti tožnica od vložitve pripravljalne vloge z dne 14. 4. 2016 ni sodišču predložila nobenega novega dokumenta, listine ali drugega dokaza, ki bi kazal na to, da se je situacija v Ukrajini bodisi na splošno, bodisi samo v njenem primeru, spremenila glede na že razsojene okoliščine v takšni meri, da bi bila potrebna aktualna ocena stanja v izvorni državi.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 10. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - začasna odredba
Tožnik je pred prihodom v Slovenijo prostovoljno in pred končanjem postopka za mednarodno zaščito zapustil druge države, v katerih je zaprosil za mednarodno zaščito, čeprav o njegovih prošnjah še ni bilo odločeno, kar ustreza objektivni okoliščini nesodelovanja v postopku, kot jo opredeljuje 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 11/1-4.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - mednarodni kongres ali konferenca - enako obravnavanje
Predlagatelj napredovanja ima dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže, ob tem ni ovire, da tožena stranka predlagana dokazila oceni oz. da zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se v vlogi zatrjuje. Tudi ni ovire za to, da se kasneje, ko se pojavi dvom, od predlagatelja zahteva več, kot se je zahtevalo pred tem pri odločanju od drugih v istovrstnih primerih.
Zaračunavanje stroška upravljanja zapadlega neplačanega dolga in premije za prevzem tveganja neplačila kredita, v primeru nepravočasnega plačila kredita v znesku, ki bistveno presega znesek zamudnih obresti, predstavlja poskus obida 27.a člena ZVPot.
evidentiranje urejene meje - zapisnik mejne obravnave - prikaz poteka meje - strinjanje s potekom meje
Tožnik se je s potekom meje izrecno strinjal, kar je potrdil s podpisom zapisnika. Če se z mejo ne bi strinjal, bi moral pokazati svojo mejo, sicer se šteje, da s predlagano mejo soglaša.
Imetnik vodne pravice je ne glede na to, ali jo je pridobil na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije, dolžan plačevati vodno povračilo.
Prvi odmeri vodnega povračila ni mogoče preprosto reči, da gre za rabo vode, ki je najbolj podobna športnemu ribolovu v komercialnih ribnikih. Tožeča stranka je ribiška družina, ki ima koncesijo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišču po ZSRib in deluje v javnem interesu.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - procesni sklepi - predlog za izrek ničnosti - odprava po nadzorstveni pravici
Izpodbijani sklep predstavlja le nadaljevanje izvršilnega postopka in ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika v smislu 2. člena ZUS-1. Ukrep se le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženih obveznosti ni izpolnil sam, kot mu je bilo to naloženo z izvršilnim naslovom, inšpekcijsko odločbo z dne 18. 2. 2016. Gre za procesni akt in je že zato uporaba izrednega pravnega sredstva odprave po nadzorstveni pravici izključena. Tožnikova zahteva za odpravo sklepa po nadzorstveni pravici se tudi sicer ne sklicuje na nobenega izmed taksativno navedenih razlogov za odpravo iz prvega odstavka 274. člena ZUP, niti nobenemu od njih ne ustreza vsebinsko.
zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov
Vrhovno sodišče RS je že sprejelo pravno stališče, da kvota 6 % ne predstvlja neustavnega, nezakonitega oz. nesorazmernega posega v ustavne pravice, ker za tako ureditev obstaja javna korist in je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.
Merilo za določitev kvote je področje dejavnosti, saj so nekatere dejavnosti bolj primerne za zaposlovanje invalidov kot druge. Določitev višne kvote, v zakonskem okviru 2 % - 6 %, pa je v prosti presoji Vlade RS in gre za strokovno vprašanje, ne pravno.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - mednarodni kongres ali konferenca
Okoliščina, da je povzetek prispevkov objavljen v zborniku, ne izkazuje niti, da je dejansko šlo za mednarodno konferenco, niti da je na njej tožnik dejansko izvedel referat.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica zaprosila za izdajo dovoljenja za začasno izvajanje rejniške dejavnosti do odpusta njene hčerke oziroma matere mld. A.A. s prestajanja kazni zapora. Iz podatkov v spisu nadalje izhaja, da je otrokova mati pričela prestajati izrečeno zaporno kazen v trajanju enega leta in šest mesecev dne 12. 4. 2016. Glede na navedeno se ji je zaporna kazen iztekla oktobra 2017. To pomeni, da je tožnici med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi z njeno vlogo za pridobitev dovoljenja za začasno izvajanje rejniške dejavnosti, prenehal. Tožnica si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu glede na zahtevek, postavljen v tožbi, to je (zgolj) zahtevek za odpravo izpodbijanega akta (izpodbojna tožba) svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.
ZDavP-2 člen 89, 89/1. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1. ZZRZI člen 6, 6/1.
zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obnova postopka - razlog za obnovo postopka
Ni pravilno stališče upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi bil namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejetju 89. člena ZDavP-2. ZUP v 260. členu določa še devet drugih razlogov.
Sodba ni novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu razloga za obnovo postopka, ampak je pravna podlaga, v danem primeru, za izdajo odločbe o vračilu plačanega prispevka.
Zakon o splošnem upravnem postopku člen 8, 10. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20/č, 20/č-2.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - dokazna ocena
Tožena stranka je obravnavala in zajela v svoji obrazložitvi izjave prič, iz katerih je pomanjkljivo zaključila, da potrjujejo sodelovanje na mednarodnih posvetih, saj v izpodbijani odločbi ne pojasni, zakaj predložene pisne izjave sodelavk tožeče stranke niso verodostojne oziroma ne predstavljajo dokaza o izvedbi referata na mednarodni konferenci, kar pomeni, da tožena stranka dokazne ocene predloženih dokazov ni opravila.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - informacije o stanju v izvorni državi - notranja zaščita - slabe humanitarne razmere - varnostna situacija v izvorni državi - slabe življenjske razmere - prosilec iz Ukrajine
Na podlagi izrazitega poslabšanja varnostne situacije v zadnjih mesecih, povsem negotove prihodnosti konflikta ter uporabe bojnih sredstev, ki so nevarna za civiliste, in na podlagi individualnih okoliščin tožnikov (prebivanje v enem izmed najnevarnejših predelov Donecka, kjer še vedno potekajo oboroženi spopadi, ter ženski spol tožnice), sodišče ocenjuje, da v skladu s sodbo Elgafaji obstajajo utemeljeni razlogi, da bi bila tožnika v primeru vrnitve v njun izvorni kraj, Doneck, soočena z utemeljenim tveganjem resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost zaradi samovoljnega nasilja v oboroženem spopadu.
Dokazno breme glede obstoja ustrezne razselitvene alternative v okviru prosilčeve izvorne države je na toženi stranki, saj z njo odkloni zaščito v Republiki Sloveniji. Smiselno enako velja za sodišče, kadar odloča v sporu polne jurisdikcije, kakor v konkretnem primeru.
Tožnica je stara 53 let, ženske so sicer glede na poročilo IOM glede zaposlitvenih možnosti v slabšem položaju, vendar je treba upoštevati, da je tožnica brez mladoletnih otrok, ki bi jih morala preživljati in zanje skrbeti, pridobljeno ima srednjo tehnično izobrazbo, pred zapustitvijo države je bila samostojna podjetnica, kar vse po mnenju sodišča kaže na tožničine delovne izkušnje in dobre zaposlitvene možnosti. S svojimi prihodki tožnika lahko medsebojno pomagala. Tožnik ima glede na to, da je 27-letni zdrav, samski moški, s pridobljeno splošno srednješolsko izobrazbo, s 3 leti univerzitetnega izobraževanja v Donetsku ter 3 leta šolanja na Srednji ...šoli v Sloveniji, po oceni sodišča zelo dobre zaposlitvene možnosti. Tožnik je pred zapustitvijo države pomagal svoji materi v trgovini, prej je delal tudi v trgovski hiši in pri stricu, ki je gojil gobe, kar vse kaže na delovne izkušnje, ki bodo prav tako pomagale, da bo tožnik lahko v razumnem roku našel zaposlitev.
Bivališča, ki so na voljo NRO, so takšna, ki nedvomno omogočajo življenje nad pragom nečloveškega in ponižujočega ravnanja v smislu 3. člena EKČP in da bi bil tak standard zagotovljen tudi tožnikoma.
Sodišče ne vidi kakršnih koli razlogov, zaradi katerih bi se bila tožnika prisiljena vrniti se na območje Donetska. Imata namreč dobre zaposlitvene možnosti, predvsem pa sta, kot tudi sama navajata, člana in aktivna podpornika politične stranke Batkivščina, ki je proukrajinsko usmerjena, in bosta torej na ta način lahko ovrgla morebitne predsodke lokalnega prebivalstva, da sta se zavzemala za odcepitev od Ukrajine.
Na območju, ki je pod nadzorom ukrajinskih oblasti, tožnika nimata razlogov za utemeljen strah pred preganjanjem ali utemeljeno tveganje da utrpita resno škodo, in se od njiju lahko razumno pričakuje, da se bosta tam nastanila. Sodišče ob upoštevanju vseh informacij o izvorni državi in osebnih okoliščin tožnikov ocenjuje, da imata tožnika realne možnosti, da se bosta oba ali vsaj eden od njiju v razumnem času lahko zaposlila in si najela stanovanje ter tako poskrbela za svojo socialno in ekonomsko varnost. Tožnika tako ne bosta soočena z življenjskimi razmerami, ki bi pomenile kršitev 3. člena EKČP.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - napredovanje v naziv mentor - pogoji za napredovanje
V nazive po ZOFVI napredujejo tisti strokovi delavci, ki so zaposleni v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih, ne glede na to ali jih je ustanovila država ali lokalna skupnost. Kot javno vzgojno izobraževalni zavod po ZOFVI se obravnavajo zgolj zavodi, ki 1) izvajajo javno vzgoljno izobraževalne programe po 8. členu ZOFVI in 2) so vpisani v razvid izvajalcev teh programov pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, posledično lahko minister odloča le o napredovanju tistih strokovnih delavcev, ki so zaposleni pri delodajalcu, ki izpolnjuje oba pogoja.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje vloge - obrazložitev odločbe
Ocenjevanje prijav, je kljub postavljenim kriterijem in čeprav je opravljeno s strani strokovnjakov, vedno do določene mere subjektivno. Sodišče se ne more spuščati v presojo primernosti ocen strokovne komisije, temveč se lahko, v skladu z določbami 94. člena ZUJIK, kot nedopustne upoštevajo samo tiste kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja, ki so očitne.