dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - predlog za izdajo začasne odredbe - stiki med otrokom in staršema - konfliktnost med starši - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Naloga sodišča prve stopnje je torej bila, da najprej ugotovi, ali so sploh podani takšni izjemni razlogi, ki opravičujejo potrebo po izdaji začasne odredbe. Ta izjemnost ne more biti enaka razlogom, zaradi katerih je po razpadu partnerske skupnosti treba odločiti o varstvu in vzgoji otroka oziroma stikih otroka s starši. Če bi bilo tako, bi namreč sodišče v prav vsakem družinskem postopku najprej izdalo začasno odredbo, kasneje pa še končno odločbo. Začasna ureditev z začasno odredbo tako ni potrebna in samodejna v vsakem sodnem postopku odločanja o vprašanjih glede otroka. Začasna odredba je zato izjemen ukrep, za kar govori tudi nevarnost prejudicialne končne odločitve. Glede na konkretni dejanski stan, pritožbeno sodišče ne sledi razlogom sodišča prve stopnje, da so izkazane take izjemne okoliščine, ki bi terjale, da se že v navedeni fazi postopka začasno uredi sporno razmerje povezano s stiki udeležencev z otrokom, zaradi ogroženosti otroka.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - nevarnost uveljavitve terjatve
Vsaka obveznost tožene stranke ne pomeni razpolaganja s premoženjem, še manj verjetne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena.
Možnost razpolaganja s premoženjem obstoji vedno, ne pomeni pa to avtomatizma izpolnitve pogoja razpolaganja, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00077995
SPZ člen 106, 115.
upravnik - kondikcijski zahtevek - dogovor o kritju stroškov - procesni pobotni ugovor - povrnitev - obvezna razlaga odvetniške tarife
Dosežen je bil dogovor oziroma zaveza toženke, da bo stroške energetske sanacije krila v določeni višini. Zato je v konkretni pravdi pravno nerelevantno, če njen solastniški delež v stavbi morebiti ni pravilen oziroma če so površine njenih poslovnih prostorov v tej stavbi mogoče manjše. Že na opisani pravni podlagi je pravilna končna presoja sodišča prve stopnje o tožbenem zahtevku, medtem ko sam izračun višine zahtevka ni pritožbeno problematiziran.
Procesni pobotni ugovor toženke je bil zavrnjen iz razloga nevzajemnosti terjatev in te (pravilne) odločitve toženka s pritožbo konkretno ne izpodbija.
Po drugem odstavku 14. člena OT je sicer predpisana "uporaba" OT, vendar sodišča niso dolžna upoštevati obvezne razlage OT s strani OZS. Slednje je določeno le v 19. členu OT, ki je presegel okvir javnega pooblastila (op. OT je podzakonski akt, izdan na podlagi javnega pooblastila), zato razlage OT, ki jo sprejme OZS, sodišče ni dolžno upoštevati. Nenazadnje sodišča niso vezana niti na obvezne (avtentične) razlage zakonov, kaj šele na obvezne razlage podzakonskih predpisov (op. 125. člen Ustave Republike Slovenije določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in vezani samo na Ustavo in zakon).
Da je prvi toženec vstopil v projekt šele po pozitivnem mnenju strokovnih služb, so potrdile tudi zaslišane priče in izhaja iz listinske dokumentacije. Ocenili so, da so sposobni izpeljati navedeni projekt, samo odločitev o vstopu v projekt pa je sprejel prvo toženi kot takratni zakoniti zastopnik tožnika. Da strokovne službe ne bi ustrezno pregledale in presodile vstopa v projekt (pogodb) tožeča stranka niti ni zatrjevala, prvi toženec pa takrat tudi ni imel nobenega razloga za dvom v pozitivno stališče (soglasje) družbenika in pozitivno mnenje strokovnih služb k navedenemu projektu.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 342/3. ZZK-1 člen 89, 96.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - izročitev nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice na kupca v stečajnem postopku - cenitev nepremične - vknjižba izbrisa bremen na v stečajnem postopku kupljenih nepremičninah - zemljiškoknjižni postopek
Dolžnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje z navedbami, ki se nanašajo na cenitev dolžnikovih nepremičnin ter na višino njihove ocenjene vrednosti. Te pritožbene navedbe niso relevantne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
Odločitev o izbrisu pravic tretjih ni predmet stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige.
soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - sklenitev posojilne pogodbe - hčerinska družba - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - upravljanje stečajne mase - denarno dobroimetje na računu - načelo omejevanja tveganj - kogentne zakonske določbe
V določbah ZFPPIPP ni pravne podlage za izvedbo pravnega posla, kot je razvidna iz predložene posojilne pogodbe. Posojilo hčerinski družbi ne spada v okvir dovoljenih poslov upravljanja s stečajno maso.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 61/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 6.
nagrada upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - število preizkušenih terjatev
Nesporno je, da je upraviteljica preizkusila 55 terjatev, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki ji je nadomestilo tudi odmerilo. Ker je svoje delo preizkusa terjatev opravila, je upravičena do nadomestila zanj.
osebni stečaj - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja nepremičnine - izpraznitev stanovanjske hiše - sklep o prodaji - izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše
Pravnomočni sklep, s katerim je dolžniku naložena izpraznitev nepremičnine, je po tretjem odstavku 395. člena ZFPPIPP (šele) izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki to stanovanjsko hišo uporabljajo skupaj z dolžnikom. Morebitno podaljšanje roka za izpraznitev je lahko predmet izvršilnega postopka, ne predstavlja pa utemeljenega razloga za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
DZ člen 239, 239/2, 262, 262/1. ZNP člen 35, 45, 45/3.
pobuda za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti stranki - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - imenovanje skrbnika - naloge skrbnika - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - pravica do izjave - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Možnost neposrednega postavljanja vprašanj izvedencem ob zaslišanju izvedencev je bila zagotovljena tudi nasprotnemu udeležencu. S tem, ko je sodišče na navedeni način pripombe nasprotnega udeleženca obravnavalo, je ustrezno varovalo njegovo pravico do izjave in na ta način tudi obravnavalo siceršnje njegove navedbe in izpoved. Nestrinjanje nasprotnega udeleženca z izvedenskimi mnenji oziroma z odločitvijo sodišča ne pomeni, da nasprotni udeleženec ni imel možnosti vpliva na odločitev.
spori iz družinskega razmerja - odvzem starševske skrbi - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v krizni center - izvajanje starševske skrbi - osebnostna primernost - vzgoja in izobraževanje - ogroženost otroka - največja korist otroka - izjemne družinske in socialne razmere - slabe ekonomsko socialne razmere - izboljšanje položaja - namestitev v varno okolje - pravica do družinskega življenja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiki med otrokom in staršema - začasna odredba v družinskih sporih - naknadna kontradiktornost - pritožbena novota - kaznivo dejanje
Odvzem starševske skrbi je najhujši poseg v pravico do družinskega življenja, ko je otrok ogrožen, in če je prepričljivo izkazano, da starš ne bo ponovno prevzel skrbi zanj.
Postopek se nadaljuje, ko je predhodno vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali, ko sodišče samo spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka. To pomeni, da lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja sodišče naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni. Glede na navedeno nima prav pritožnik, ko navede, da je od tega, ali je tožnik resnično predlagal nadaljevanje postopka, odvisno nadaljevanje postopka, saj o nadaljevanju lahko sodišče odloči tudi brez predloga stranke.
Bistveno (ne pa tudi edino odločilno) pri odločanju o nadaljevanju postopka v primeru prekinitve zaradi rešitve predhodnega vprašanja je, da je bilo predhodno vprašanje na matičnem področju pravnomočno rešeno in ni več ovir za nadaljevanje postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00076967
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/2. ZST-1D člen 48. ZPP člen 183, 183/1, 286, 286/1, 319, 319/3. OZ člen 311.
neplačilo najemnine - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - vlaganja v poslovni prostor - dogovor o pobotu - procesni ugovor pobota - nastanek taksne obveznosti - sprememba ZST-1 - nastanek taksne obveznosti za ugovor - ugovor zaradi pobota - ugovor prenehanja terjatve zaradi pobotanja - ugovor pobota - materialnopravni pobot - materialnopravni ugovor ugasle pravice - procesni pobot - vsebina sodbenega izreka pri pobotu - dolžnost plačila ustrezne sodne takse
Taksna obveznost v pravdnem postopku nastane zaradi opravljenega določenega procesnega dejanja, ki sodišču nalaga določeno delo. Tožena stranka mora za nasprotno tožbo plačati sodno takso. Ker gre pri ugovoru zaradi pobotanja za smiselno enako procesno dejanje, ki od sodišča zahteva dodatno delo in o tem odločanje v izreku sodbe, je zakonodajalec (na novo) smiselno enako predvidel, da se posebna sodna taksa odmeri tudi za vložen ugovor zaradi pobota.
sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - zavrnitev predloga - plačilni nalog za plačilo sodnih taks - prošnja za podaljšanje roka - sodni rok - opravičljiv razlog - procesni rok - osebne okoliščine prosilca - premoženjsko stanje - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - dokazni standard verjetnosti
Opravičeni razlogi za ponovno podaljšanje roka za dopolnitev predloga za taksne olajšave niso izkazani. Predlog temelji na neodzivnosti toženca do pooblaščenca, medsebojna komunikacija stranke in odvetnika pa ni upravičen razlog za podaljšanje sodnega roka. Osebna neodzivnost toženca glede na to, da so taksne olajšave predvidene v njegovo korist, brez pojasnila konkretnih razlogov za neodzivnost ne more biti opravičljiva.
Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, vendar pa mu izvedbo ustreznih uradnih poizvedb omogoča šele popoln predlog.
Prilivi na TRR, ki jih predlagatelj prejema v pretežno podobnih zneskih in v enakih časovnih obdobjih (enkrat mesečno), so periodični dohodki (tretji odstavek 21. člena ZSVarPre) in ne občasni, neperiodični dohodki, za katere je značilno, da jih je upravičenec prejel samo enkrat (in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela; četrti odstavek 23. člena ZSVarPre). Sodišče prve stopnje jih je zato pri izračunu lastnega dohodka predlagatelja pravilno upoštevalo v celoti kot redne, periodične dohodke.
Seveda se tudi pri fizičnih oseba presoja njihov celotni materialni položaj, torej tudi premoženje, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Ker pa lastni dohodek drugega toženca presega dohodkovni cenzus za oprostitev plačila sodne takse, do nje, ne glede na to, da nima premoženja, ni upravičen.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 14/3-1, 121, 121/1, 141, 141/2, 221d, 221d/1, 278. OZ člen 35, 56, 56/1, 165, 263, 263/4, 289. ZEPEP člen 13, 13/1, 86, 87, 88. URS člen 22.
začetek postopka osebnega stečaja - oškodovanje upnikov - fiktivni posli - odstop terjatve (cesija) - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - določenost terjatve - pisna oblika - ničnost pogodbe - spoznavna kriza - premoženje družbe - negativen kapital - sprememba družbene pogodbe - vpis v sodni register - naknadno vplačilo kapitala - informativni dokaz - USB ključek - izvedenec finančne stroke
Ko se zatrjuje sprememba pripadnosti obligacijske pravice in njen prehod iz premoženja enega subjekta v premoženjsko sfero drugega subjekta, je pogoj za veljavnost tega posla določenost terjatve ali vsaj njena določljivost. Da bi bilo mogoče identificirati terjatev, ki se prenaša, mora cesija vsebovati podatke, ki omogočajo ločitev terjatve od vseh drugih.
Dolžnik v zvezi z podlago zatrjevanih transakcij ni podal konkretnih navedb. Dokazi, ki jih je v zvezi s trditvami glede prenosa terjatve predlagal v postopku pred sodiščem prve stopnje, so zato predstavljali nedovoljene informativne dokaze.
Dolžnik bi lahko podal konkretne trditve glede premoženja družbe, vendar pa svoje trditvene obveznosti ni izpolnil. Zgolj predložene bilance ne zadoščajo. Upnica ne razpolaga s podatki o premoženju družbe in vrednotenju le-tega, prav tako ne s konkretnejšimi podatki o obveznostih družbe. To bi lahko pojasnil dolžnik kot zakoniti zastopnik družbe. Ker pa dolžnik konkretnih trditev ni podal, prav tako tudi ni predložil relevantne poslovne dokumentacije družbe, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca, ki bi ugotavljal finančno stanje družbe.
predlog za izločitev sodnika - izločitveni razlog - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sojenja - prepis zvočnega posnetka - odprava nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka
Podpis prepisa zvočnega posnetka s strani sodnika potrjuje veljavnost zapisnika, ne odvzema pa stranki pravice do ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. Tako kot vsako zapisano besedilo lahko tudi prepis zvočnega posnetka vsebuje jezikovne, pravopisne, slogovne napake, lahko tudi pomenske napake. Same po sebi so to zgolj napake v prepisu zvočnega zapisa, ki jih je mogoče odpraviti v postopku s pravnimi sredstvi.
gradbena pogodba - obličnost gradbene pogodbe - oblika ad probationem - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - prodajna pogodba - pripombe na izvedensko mnenje - izpodbijanje dokazne ocene
Za dodatno naročena dela je bila med strankama sklenjena ustna gradbena pogodba. Pisna oblika je za gradbeno pogodbo predpisana le v dokazne namene (ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost (ad valorem).
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da so navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v pripombah na izvedensko mnenje, prepozne. Z njimi je namreč tožeča stranka v odgovor na izvedenčevo mnenje le podrobneje konkretizirala svojo trditveno podlago, ki jo je podala že v prvi pripravljalni vlogi.
posredniška pogodba - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravno stanje - kršitev pogodbene obveznosti - posrednikova odgovornost - odškodninska odgovornost posrednika - vzročna zveza med nastalo škodo in kršitvijo pogodbe - konkretizacija trditev - znižanje provizije - zahteva za znižanje posredniške provizije
Tožeči stranki kot posredniku ni mogoče pripisati odgovornosti zaradi njenega delovanja pri sklenitvi posla, saj toženi stranki škoda ne nastaja po krivdi posrednika.
V zvezi z zahtevo za znižanje plačila naročitelj ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi sledilo, da je bila dogovorjena provizija (v višini 1,99 % kupnine), ki se jo je naročitelj zavezal plačati v dveh obrokih, nesorazmerna z opravljeno storitvijo in posrednikovim trudom.
ZDavP-2 člen 397, 397/1, 397/1-14a,. ZP-1-UPB3 člen 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/11.
razlogi za ustavitev postopka o prekršku - subjektivni element - davčni prekršek - beneficium cohaesionis
Če je namreč storilka račun imela in ji ga je banka zaprla brez pojasnila2, prav tako pa tudi pri drugih bankah brez njihovega ustreznega pojasnila ni uspela doseči odprtja novega, ji ni mogoče očitati malomarnosti glede prekrška po 14. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2.
Ker je torej terjatev prenehala pred sklenitvijo pogodbe o prenosu te terjatve na tožnico, slednja ni mogla biti predmet prenosa. V skladu s 34. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je pogodbena obveznost lahko v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi, biti pa mora mogoča, dopustna, določena oziroma določljiva. Predmet obveznosti torej mora biti mogoč, kar pri cesijski pogodbi pomeni, da mora biti terjatev še "živa", torej da obstoji in jo je mogoče izterjati. Če le-ta ne obstaja več, kot se je to zgodilo zvezi s predmetno terjatvijo, ki je prenehala zaradi verižne kompenzacije, je pogodba nična (35. člen OZ).