CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00076967
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/2. ZST-1D člen 48. ZPP člen 183, 183/1, 286, 286/1, 319, 319/3. OZ člen 311.
neplačilo najemnine - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - vlaganja v poslovni prostor - dogovor o pobotu - procesni ugovor pobota - nastanek taksne obveznosti - sprememba ZST-1 - nastanek taksne obveznosti za ugovor - ugovor zaradi pobota - ugovor prenehanja terjatve zaradi pobotanja - ugovor pobota - materialnopravni pobot - materialnopravni ugovor ugasle pravice - procesni pobot - vsebina sodbenega izreka pri pobotu - dolžnost plačila ustrezne sodne takse
Taksna obveznost v pravdnem postopku nastane zaradi opravljenega določenega procesnega dejanja, ki sodišču nalaga določeno delo. Tožena stranka mora za nasprotno tožbo plačati sodno takso. Ker gre pri ugovoru zaradi pobotanja za smiselno enako procesno dejanje, ki od sodišča zahteva dodatno delo in o tem odločanje v izreku sodbe, je zakonodajalec (na novo) smiselno enako predvidel, da se posebna sodna taksa odmeri tudi za vložen ugovor zaradi pobota.
sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - zavrnitev predloga - plačilni nalog za plačilo sodnih taks - prošnja za podaljšanje roka - sodni rok - opravičljiv razlog - procesni rok - osebne okoliščine prosilca - premoženjsko stanje - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - dokazni standard verjetnosti
Opravičeni razlogi za ponovno podaljšanje roka za dopolnitev predloga za taksne olajšave niso izkazani. Predlog temelji na neodzivnosti toženca do pooblaščenca, medsebojna komunikacija stranke in odvetnika pa ni upravičen razlog za podaljšanje sodnega roka. Osebna neodzivnost toženca glede na to, da so taksne olajšave predvidene v njegovo korist, brez pojasnila konkretnih razlogov za neodzivnost ne more biti opravičljiva.
Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, vendar pa mu izvedbo ustreznih uradnih poizvedb omogoča šele popoln predlog.
Prilivi na TRR, ki jih predlagatelj prejema v pretežno podobnih zneskih in v enakih časovnih obdobjih (enkrat mesečno), so periodični dohodki (tretji odstavek 21. člena ZSVarPre) in ne občasni, neperiodični dohodki, za katere je značilno, da jih je upravičenec prejel samo enkrat (in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela; četrti odstavek 23. člena ZSVarPre). Sodišče prve stopnje jih je zato pri izračunu lastnega dohodka predlagatelja pravilno upoštevalo v celoti kot redne, periodične dohodke.
Seveda se tudi pri fizičnih oseba presoja njihov celotni materialni položaj, torej tudi premoženje, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Ker pa lastni dohodek drugega toženca presega dohodkovni cenzus za oprostitev plačila sodne takse, do nje, ne glede na to, da nima premoženja, ni upravičen.
Postopek se nadaljuje, ko je predhodno vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali, ko sodišče samo spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka. To pomeni, da lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja sodišče naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni. Glede na navedeno nima prav pritožnik, ko navede, da je od tega, ali je tožnik resnično predlagal nadaljevanje postopka, odvisno nadaljevanje postopka, saj o nadaljevanju lahko sodišče odloči tudi brez predloga stranke.
Bistveno (ne pa tudi edino odločilno) pri odločanju o nadaljevanju postopka v primeru prekinitve zaradi rešitve predhodnega vprašanja je, da je bilo predhodno vprašanje na matičnem področju pravnomočno rešeno in ni več ovir za nadaljevanje postopka.
ZDavP-2 člen 397, 397/1, 397/1-14a,. ZP-1-UPB3 člen 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/11.
razlogi za ustavitev postopka o prekršku - subjektivni element - davčni prekršek - beneficium cohaesionis
Če je namreč storilka račun imela in ji ga je banka zaprla brez pojasnila2, prav tako pa tudi pri drugih bankah brez njihovega ustreznega pojasnila ni uspela doseči odprtja novega, ji ni mogoče očitati malomarnosti glede prekrška po 14. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2.
predlog za izločitev sodnika - izločitveni razlog - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sojenja - prepis zvočnega posnetka - odprava nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka
Podpis prepisa zvočnega posnetka s strani sodnika potrjuje veljavnost zapisnika, ne odvzema pa stranki pravice do ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. Tako kot vsako zapisano besedilo lahko tudi prepis zvočnega posnetka vsebuje jezikovne, pravopisne, slogovne napake, lahko tudi pomenske napake. Same po sebi so to zgolj napake v prepisu zvočnega zapisa, ki jih je mogoče odpraviti v postopku s pravnimi sredstvi.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da utemeljen sum ni podan, ker naj bi bili dokazi na katerih ta temelji, zaradi nepoučenosti obdolženega o privilegiju zoper samoobtožb ob odvzemu prostosti, pridobljeni nezakonito.
Iz odločbe o odvzemu prostosti in pridržanju, kot tudi iz Zapisnika o zasegu predmetov izhaja, da je bil obdolženi, ob prisotnosti prevajalke za ruski jezik, poučen o svojih pravicah o jeziku, ki ga razume. Obdolženi je vsebino vročenih listin razumel, kar je potrdil tudi s svojim lastnoročnim podpisom.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 14/3-1, 121, 121/1, 141, 141/2, 221d, 221d/1, 278. OZ člen 35, 56, 56/1, 165, 263, 263/4, 289. ZEPEP člen 13, 13/1, 86, 87, 88. URS člen 22.
začetek postopka osebnega stečaja - oškodovanje upnikov - fiktivni posli - odstop terjatve (cesija) - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - določenost terjatve - pisna oblika - ničnost pogodbe - spoznavna kriza - premoženje družbe - negativen kapital - sprememba družbene pogodbe - vpis v sodni register - naknadno vplačilo kapitala - informativni dokaz - USB ključek - izvedenec finančne stroke
Ko se zatrjuje sprememba pripadnosti obligacijske pravice in njen prehod iz premoženja enega subjekta v premoženjsko sfero drugega subjekta, je pogoj za veljavnost tega posla določenost terjatve ali vsaj njena določljivost. Da bi bilo mogoče identificirati terjatev, ki se prenaša, mora cesija vsebovati podatke, ki omogočajo ločitev terjatve od vseh drugih.
Dolžnik v zvezi z podlago zatrjevanih transakcij ni podal konkretnih navedb. Dokazi, ki jih je v zvezi s trditvami glede prenosa terjatve predlagal v postopku pred sodiščem prve stopnje, so zato predstavljali nedovoljene informativne dokaze.
Dolžnik bi lahko podal konkretne trditve glede premoženja družbe, vendar pa svoje trditvene obveznosti ni izpolnil. Zgolj predložene bilance ne zadoščajo. Upnica ne razpolaga s podatki o premoženju družbe in vrednotenju le-tega, prav tako ne s konkretnejšimi podatki o obveznostih družbe. To bi lahko pojasnil dolžnik kot zakoniti zastopnik družbe. Ker pa dolžnik konkretnih trditev ni podal, prav tako tudi ni predložil relevantne poslovne dokumentacije družbe, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca, ki bi ugotavljal finančno stanje družbe.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - nevarnost uveljavitve terjatve
Vsaka obveznost tožene stranke ne pomeni razpolaganja s premoženjem, še manj verjetne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena.
Možnost razpolaganja s premoženjem obstoji vedno, ne pomeni pa to avtomatizma izpolnitve pogoja razpolaganja, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - predlog za izdajo začasne odredbe - stiki med otrokom in staršema - konfliktnost med starši - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Naloga sodišča prve stopnje je torej bila, da najprej ugotovi, ali so sploh podani takšni izjemni razlogi, ki opravičujejo potrebo po izdaji začasne odredbe. Ta izjemnost ne more biti enaka razlogom, zaradi katerih je po razpadu partnerske skupnosti treba odločiti o varstvu in vzgoji otroka oziroma stikih otroka s starši. Če bi bilo tako, bi namreč sodišče v prav vsakem družinskem postopku najprej izdalo začasno odredbo, kasneje pa še končno odločbo. Začasna ureditev z začasno odredbo tako ni potrebna in samodejna v vsakem sodnem postopku odločanja o vprašanjih glede otroka. Začasna odredba je zato izjemen ukrep, za kar govori tudi nevarnost prejudicialne končne odločitve. Glede na konkretni dejanski stan, pritožbeno sodišče ne sledi razlogom sodišča prve stopnje, da so izkazane take izjemne okoliščine, ki bi terjale, da se že v navedeni fazi postopka začasno uredi sporno razmerje povezano s stiki udeležencev z otrokom, zaradi ogroženosti otroka.
soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - sklenitev posojilne pogodbe - hčerinska družba - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - upravljanje stečajne mase - denarno dobroimetje na računu - načelo omejevanja tveganj - kogentne zakonske določbe
V določbah ZFPPIPP ni pravne podlage za izvedbo pravnega posla, kot je razvidna iz predložene posojilne pogodbe. Posojilo hčerinski družbi ne spada v okvir dovoljenih poslov upravljanja s stečajno maso.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 61/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 6.
nagrada upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - število preizkušenih terjatev
Nesporno je, da je upraviteljica preizkusila 55 terjatev, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki ji je nadomestilo tudi odmerilo. Ker je svoje delo preizkusa terjatev opravila, je upravičena do nadomestila zanj.
spori iz družinskega razmerja - odvzem starševske skrbi - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v krizni center - izvajanje starševske skrbi - osebnostna primernost - vzgoja in izobraževanje - ogroženost otroka - največja korist otroka - izjemne družinske in socialne razmere - slabe ekonomsko socialne razmere - izboljšanje položaja - namestitev v varno okolje - pravica do družinskega življenja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiki med otrokom in staršema - začasna odredba v družinskih sporih - naknadna kontradiktornost - pritožbena novota - kaznivo dejanje
Odvzem starševske skrbi je najhujši poseg v pravico do družinskega življenja, ko je otrok ogrožen, in če je prepričljivo izkazano, da starš ne bo ponovno prevzel skrbi zanj.
Ob pomanjkljivih listinskih dokazih zgolj izpovedba zakonitega zastopnika, ki naj bi na roke plačal 100.000,00 EUR gotovine izvajalcu, posojila pa kot zakoniti zastopnik ni zavedel v bilancah tožnice, čeprav bi to moral storiti, ni primeren dokaz, posebno še ob nezadostni substanciranosti dokaznega predloga za zaslišanje glede vira (relativno visokega) denarnega zneska.
S predlagano spremembo v Predlogu ZFPPIPP-H se glede na z novelo ZFPPIPP-E spremenjeni 268. člen odpravlja redakcijska nedoslednost. Z navedeno novelo je bil namreč vsebinsko spremenjen četrti odstavek 268. člena tako, da mora v primeru, če zahtevek druge pogodbene stranke za vračilo delne izpolnitve zaradi pobota po drugem odstavku navedenega člena ne preneha v celoti, druga pogodbena stranka terjatev za plačilo razlike prijaviti v stečajnem postopku in se ta terjatev plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Glede na spremenjeno pravilo o plačilu razlike, če terjatev po opravljenem pobotu le delno preneha, je določba 3. točke tretjega odstavka 355. člena, ki določa plačilo razlike po četrtem odstavku 268. člena po pravilih za plačilo občasnih stroškov, neustrezna oziroma nepotrebna glede na izrecno zapisano drugačno ureditev poplačila v samem četrtem odstavku 268. člena ZFPPIPP.
Pritožnica pravilno opozarja, da je ves čas postopka vse zahtevke utemeljevala na isti dejanski podlagi oz. na podlagi istega historičnega dogodka, saj je (po delnem umiku tožbe glede izločitvene pravice) ves čas uveljavljala povrnitev vlaganj na nepremičnini v višini 100.000,00 EUR spp. Prav ima tudi, da je v denarnem dajatvenem zahtevku inkorporiran tudi ugotovitveni zahtevek. Sodišče prve stopnje je spregledalo navidezno kumulacijo zahtevkov, ki jih je uveljavljala tožeča stranka tekom postopka. V takem primeru mora sodišče zahtevek obravnavati kot en zahtevek in v tem okviru preizkusiti vse možne pravne podlage glede na uveljavljene dejanske okoliščine.
osebni stečaj - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja nepremičnine - izpraznitev stanovanjske hiše - sklep o prodaji - izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše
Pravnomočni sklep, s katerim je dolžniku naložena izpraznitev nepremičnine, je po tretjem odstavku 395. člena ZFPPIPP (šele) izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki to stanovanjsko hišo uporabljajo skupaj z dolžnikom. Morebitno podaljšanje roka za izpraznitev je lahko predmet izvršilnega postopka, ne predstavlja pa utemeljenega razloga za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
posredniška pogodba - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravno stanje - kršitev pogodbene obveznosti - posrednikova odgovornost - odškodninska odgovornost posrednika - vzročna zveza med nastalo škodo in kršitvijo pogodbe - konkretizacija trditev - znižanje provizije - zahteva za znižanje posredniške provizije
Tožeči stranki kot posredniku ni mogoče pripisati odgovornosti zaradi njenega delovanja pri sklenitvi posla, saj toženi stranki škoda ne nastaja po krivdi posrednika.
V zvezi z zahtevo za znižanje plačila naročitelj ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi sledilo, da je bila dogovorjena provizija (v višini 1,99 % kupnine), ki se jo je naročitelj zavezal plačati v dveh obrokih, nesorazmerna z opravljeno storitvijo in posrednikovim trudom.
DZ člen 239, 239/2, 262, 262/1. ZNP člen 35, 45, 45/3.
pobuda za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti stranki - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - imenovanje skrbnika - naloge skrbnika - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - pravica do izjave - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Možnost neposrednega postavljanja vprašanj izvedencem ob zaslišanju izvedencev je bila zagotovljena tudi nasprotnemu udeležencu. S tem, ko je sodišče na navedeni način pripombe nasprotnega udeleženca obravnavalo, je ustrezno varovalo njegovo pravico do izjave in na ta način tudi obravnavalo siceršnje njegove navedbe in izpoved. Nestrinjanje nasprotnega udeleženca z izvedenskimi mnenji oziroma z odločitvijo sodišča ne pomeni, da nasprotni udeleženec ni imel možnosti vpliva na odločitev.
Da je prvi toženec vstopil v projekt šele po pozitivnem mnenju strokovnih služb, so potrdile tudi zaslišane priče in izhaja iz listinske dokumentacije. Ocenili so, da so sposobni izpeljati navedeni projekt, samo odločitev o vstopu v projekt pa je sprejel prvo toženi kot takratni zakoniti zastopnik tožnika. Da strokovne službe ne bi ustrezno pregledale in presodile vstopa v projekt (pogodb) tožeča stranka niti ni zatrjevala, prvi toženec pa takrat tudi ni imel nobenega razloga za dvom v pozitivno stališče (soglasje) družbenika in pozitivno mnenje strokovnih služb k navedenemu projektu.
ZDR-1 člen 179. OZ člen 1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 23. URS člen 2, 14, 22, 23, 25. ZPP člen 212, 213, 285, 339, 339/1.
sodba presenečenja - odškodnina za plačo - višina plače - materialno procesno vodstvo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pretrgana vzročna zveza - sodna razveza - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je škodo uveljavljala na podlagi pravice do plače, ki ji je pripadala v času delovnega razmerja pri toženki. Ker pogodba o zaposlitvi med tožnico in toženko zaradi sodne razveze ne velja več, tožnica od toženke ne more zahtevati, da ji od 24. 1. 2022 še naprej zagotavlja pravico do plače po razveljavljeni pogodbi o zaposlitvi v obliki izgubljenega zaslužka na podlagi odškodninske odgovornosti, ne glede na to, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo ustaljeno sodno prakso, da gola ugotovitev, da je bila odpoved nezakonita, še ne pomeni, da je podana protipravnost. Sodna praksa se je o tem že večkrat izrekla, gre za že dlje časa ustaljeno stališče, zato sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva stranki ni bilo dolžno opozoriti na to sodno prakso, posledično pa je neutemeljen očitek o kršitvi 285. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
DZ člen 242, 242/2, 244, 244/2. ZVDZ člen 7, 7/2, 7/3. ZZZDR člen 184. ZNP-1 člen 64, 64/2, 64/3, 64/4.
skrbništvo nad odraslo osebo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - naloge skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - skupno skrbništvo - volilna pravica
Določila DZ postavitve dveh pravnih oseb kot skrbnikov odrasli osebi, kljub delitvi (različnih) nalog, ne dopuščajo. Sodne prakse na tem področju ni, kaj šele, da bi bila ustaljena, pravna teorija pa zastopa stališče, da je edina pravna podlaga za postavitev dveh pravnih oseb kot skrbnikov drugi odstavek 242. člena v povezavi z drugim odstavkom 244. člena DZ. Sodišče prve stopnje je določila DZ pravilno uporabilo in ni mogoče pritrditi pritožbi, da je dopustno po sedaj veljavnem DZ na podlagi drugega odstavka 242. člena nasprotni udeleženki postaviti dva skrbnika, to je dve pravni osebi, CSD in VDC.