zvišanje preživnine - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki - dovoljene pritožbene novote - varstvo koristi otroka
Pritožbeno sodišče lahko upošteva le subjektivno nova dejstva, torej taka, ki so pred odločitvijo sodišča prve stopnje že obstajala, vendar niso bila znana. Ne more pa upoštevati objektivno novih dejstev, torej takih, ki v času sojenja pred sodiščem prve stopnje še niso obstajala.
razrešitev skrbnika - razlogi za razrešitev - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - dolžnosti skrbnika - imenovanje novega skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - želje varovanca
Ključna ugotovitev, na kateri temelji odločitev o razrešitvi, je obstoj resnega dvoma o tem, da pritožnik ni poškodoval varovanke. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da že ugotovljeni dvom o tem, ali je pritožnik poskrbel za varovanko tako, da je spoštoval njeno integriteto, zadostuje za njegovo razrešitev kot skrbnika. Pravilna je tudi ocena, da v teh okoliščinah želja, ki jo je izrazila varovanka, ne more imeti odločilne teže.
Zaključki sodišča prve stopnje, da ne bi bil primeren noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep (obljuba obdolženega, da ne bo zapustil bivališča po 195. členu ZKP, oziroma javljanje na policijski postaji po 195. b členu ZKP (tudi sicer sta to ukrepa, ki sta usmerjena v preprečevanje begosumnosti, obdolženec je pa tudi ponovitveno nevarnen)) kot predlaga zagovornik v pritožbi in s katerim bi bilo mogoče zagotoviti, da obdolženi ne bi pobegnil in otežil dokončanja postopka. Ukrep pripora je za zagotovitev javnega reda in miru, ter varnosti, zdravja in življenja tujcev, upoštevajoč višino predpisane kazni za obravnavno kaznivo dejanje po 308. členu KZ- tudi po oceni pritožbenega sodišča edini primeren in sorazmeren ukrep, ki odtehta poseg v njegovo ustavno pravico do osebne svobode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076939
ZIZ člen 174, 174/1, 193. SPZ člen 44. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - nasprotna tožba - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - imetnik služnostne in stavbne pravice - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - prodaja nepremičnine v izvršbi - varstvo kupčevih pravic - omejitev priposestvovanja
Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da nevknjižena stvarna pravica tretjega preneha ob upoštevanju dveh pogojev: načela zaupanja v zemljiško knjigo in odsotnosti zlorabe postopka s strani kupca (t. i. kvalificirane nedobrovernosti).
ZPP člen 139, 139/3, 142, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3. ZIZ člen 15, 40c, 40c/3, 42, 42/2, 100.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - krajevna pristojnost - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - kraj vročanja - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - pomanjkljiva vročilnica o vročitvi sklepa - osebna vročitev - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pravilno je stališče pritožbe (kar je v izpodbijanem sklepu ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), da je vročilnica o vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku izpolnjena nejasno, ker je vročevalec na vročilnici označil, da je obvestilo o prispelem pismu pustil tako ”v dolžnikovem hišnem predalčniku” kot tudi ”na vratih dolžnikovega stanovanja”, zaradi česar iz vročilnice ni nedvoumno razvidno, kje je vročevalec pustil obvestilo o prispelem pismu. Vendar v nasprotju s stališčem pritožbe navedeno še ne pomeni, da sama vročitev pisanja ni bila opravljena v skladu z 142. členom ZPP. Četudi vročilnica ni pravilno izpolnjena, je za presojo pravilnosti vročitve ključna ugotovitev, kako je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžniku dejansko opravljena, in presoja, ali je bila vročitev opravljena v skladu z zakonskimi zahtevami. Pravilnost vročitve se v takem primeru lahko ugotavlja tudi z izvedbo drugih dokazov in ne le na podlagi vročilnice. V ta namen je sodišče prve stopnje utemeljeno opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije d.o.o., ki je v dopisu z dne 9. 11. 2023 pojasnila okoliščine glede načina in kraja vročanja sklepa o izvršbi dolžniku, prav na navedbe pošte v tem dopisu pa je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje. Pritožba pa v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pred sprejetjem odločitve odgovora pošte ni vročilo dolžniku in mu ni dalo možnosti, da se o tem odgovoru izjavi. Ker je odgovor pošte predstavljal procesno gradivo, ki je bistveno vplivalo na končni izid postopka, je sodišče prve stopnje z opustitvijo njegove vročitve pred sprejetjem izpodbijane odločitve dolžniku kršilo njegovo pravico do izjave v postopku in s tem storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00076771
ZIZ člen 24, 37. ZPP člen 171, 208.
smrt dolžnika - nadaljevanje izvršilnega postopka z dediči - univerzalno pravno nasledstvo - sklep o dedovanju - začasni skrbnik zapuščine
Izvršilni postopek temelji na načelu stroge formalne legalitete, zato izvršilno sodišče lahko nadaljuje postopek z novo stranko (dedičem umrle stranke) le, ko so mu znani dediči, torej pod pogojem sklepa o dedovanju ali ustrezne ugotovitvene tožbe (171. člen ZPP). Če te kvalificirane listine ni, ZIZ določa zahtevo, da izvršilno sodišče postavi začasnega skrbnika in le tako lahko nadaljuje postopek izvršbe.
Prvo sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o preživnini, sledeč stališču sodne prakse, ki se je oblikovalo še v času veljavnosti ZZZDR v zvezi z določili ZPP in ZIZ. Tedaj je bil osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe o preživnini za otroka ogroženost njegovega nujnega preživljanja. Po uveljavitvi oziroma začetku uporabe DZ ter kasnejši spremembi ZIZ v letu 2021 je bilo takšno stališče sodne prakse vse bolj navzkriž z načelom otrokove koristi.
Znesek preživnine po začasni odredbi za najnujnejše otrokove potrebe (nujno preživljanje) praviloma zagotavlja nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča. Če razlike v času veljavnosti začasne odredbe ne more pokriti drugi od staršev, je na škodi kakovost otrokovega življenja. Dolgotrajno znižanje kakovosti življenja pomeni otrokovo ogroženost. Preživnina po začasni odredbi bi morala presegati znesek, potreben za otrokove nujne življenjske potrebe.
ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3, 14/3-2, 139. ZCes-2 člen 34, 34/6, 35, 35/4.
odgovornost pravne osebe za prekršek - dokazni predlog
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da storilec ni predložil niti enega samega dokaza, s katerim bi z določeno stopnjo verjetnosti dokazal, da je neposredni storilec (voznik) prekrška storil s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe potrebne za preprečitev prekrška, je v nasprotju s spisovnim gradivom, saj je storilec v dokaz svojim trditvam predlagal zaslišanje samega sebe in prič, kar v skladu s procesno zakonodajo šteje kot veljaven dokaz za dokazovanje pravno relevantnih dejstev. Ta dokaz je sodišče nenazadnje tudi izvedlo, vendar ga ni dokazno ocenilo.
sprememba tožbe - zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje - kasko avtomobilsko zavarovanje - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - predmet zavarovanja - zmota o predmetu - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe
Tožnik zaradi zatrjevane napake volje v fazi sklenitve (zmota o predmetu zavarovanja) pogodbe ni izpodbijal (94. člen OZ). Pogodba, dokler je upravičena oseba ne izpodbije, obstaja z vsebino, kot je določena v pogodbi. Tožnik bi lahko pogodbo izpodbijal z vložitvijo ustrezne oblikovalne tožbe, s katero bi zahteval razveljavitev pogodbe (prvi odstavek 95. člena OZ), česar pa ni storil.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - sorazmernost ukrepa - ocena ogroženosti
Namen ukrepov sodišča, določenih v 19. členu ZPND, je prevencijski, torej da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ko sodišče odloča o izreku ukrepov, ki posegajo v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti. Obseg in vsebina ukrepov sodišča mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, ob upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
spor majhne vrednosti - nevložitev odgovora na tožbo - domneva pripoznave tožbenega zahtevka - izdaja sodbe na podlagi pripoznave - nesorazmernost - razpolaganje z zahtevkom - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Spori majhne vrednosti so glede na nizko vrednost spornega predmeta za stranke manjšega pomena, zato določbe ZPP o teh sporih vsebujejo številne procesne izjeme, ki služijo hitrosti, pospešitvi in poenostavitvi postopka, kar zasleduje ustavno dopusten cilj - hitrejše odločanje sodišč v manj pomembnih zadevah, kar posledično pomeni tudi, da se bodo lahko sodišča prej in temeljiteje posvetila pomembnejšim, zahtevnejšim in za stranke usodnejšim zadevam. Procesne pravice strank so lahko omejene z drugimi ustavnimi procesnimi pravicami, med drugim pravico do učinkovitega sodnega varstva. Zato ni ustavno nedopustno, da so v zadevah majhne vrednosti v korist pospešitve postopka in pravice do učinkovitega in dejanskega izvrševanja pravice do sodnega varstva določene procesne pravice strank omejene.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - primernost in sorazmernost ukrepa - trajanje prisilnega ukrepa
Nasprotni udeleženec zaradi ugotovljene hude duševne bolezni ni sposoben zaznavati potreb svojega stanja, prepoznati svoje bolezni, se nanjo ustrezno odzvati niti oceniti škodljivosti uživanja drog. Odklanjanje zdravljenja ni odraz njegove prave svobodne volje, ampak je posledica bolezni. Konkretno ga je že hudo ogrozilo: odrazilo se je v akutnem poslabšanju njegove bolezni, ki po ugotovitvah sodišča vodi do trajne invalidnosti pritožnika, če ostane nezdravljena. Dejanske ugotovitve o konkretni in realni pretekli in potencialni nevarnosti hujšega ogrožanja zdravja in življenja nasprotnega udeleženca utemeljujejo oceno o dopustnosti sprejema na zdravljenje brez privolitve zaradi resnega in konkretnega hudega ogrožanja pritožnika samega. Materialno pravna pogoja iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve sta izpolnjena.
ZGD-1 člen 591, 591/3, 598. ZPP člen 343, 343/4. ZSReg člen 17, 17/1, 17/2, 18, 19, 36, 36/1, 39.
pripojitev družbe - vpis v sodni register - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - procesna legitimacija - udeleženec v postopku
Predpostavka za dopustnost pritožbe je verjetno izkazan pravni interes zanjo (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in 19. členom ZSReg). Ta se odraža v možnosti, da z eventualno ugoditvijo pritožbi pritožnik zase doseže ugodnejši pravni položaj.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - vložena revizija kot razlog za prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravnomočnost
Razlog, da je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, ni pravno upošteven razlog za prekinitev postopka. Zakonska določba drugega odstavka 208. člena ZPP je jasna. Sodišče mora po pravnomočno rešenem predhodnem vprašanju nadaljevati pravdni postopek.
Tudi skladno s sodno prakso vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno odločbo, ki rešuje predhodno vprašanje, ni upoštevan razlog za prekinitev postopka. Zatrjevana vložitev predloga za dopustitev revizije zato ne predstavlja okoliščine, ki bi preprečevala nadaljevanje tega pravdnega postopka.
ZNP-1 člen 42, 55, 55/2, 101. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 365, 365/1, 365/1-2.
predlagalni nepravdni postopek - stroški postopka - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera - pravičnost
Tako 101. člen ZNP-1, ki ureja povračilo stroškov v postopkih za varstvo koristi otroka, kot tudi splošnejša določba drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki ureja povračilo stroškov postopka v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, določata, da o stroških postopka sodišče odloči po prostem preudarku. Prosti preudarek je pravni standard, ki ga sodišče zapolni tako, da upošteva vse okoliščine primera, ki pa so lahko raznolike. Mednje se uvrščajo zlasti premoženjsko stanje udeležencev, razlogi za postopek, procesna racionalnost udeležencev oziroma obseg stroškov, krivda in drugi razlogi. Pri tem je tudi uspeh v postopku lahko ena izmed okoliščin, ki jo sodišče upošteva, ne more pa biti to edina okoliščina. Te okoliščine sodišče ovrednoti v smislu pravičnosti.
olajševalne in obteževalne okoliščine - olajševalne okoliščine - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - denarna kazen - izgon tujca iz države
Sodišče prve stopnje je olajševalne okoliščine, ki jih povzema pritožba, upoštevalo v zadostni meri in obdolžencu z uporabo omilitvenih določil izreklo zaporno kazen, ki je kar eno leto nižja od najnižje kazni zapora, ki je v zakonu predpisana za obravnavano kaznivo dejanje. V zadostni meri je upoštevalo, da doslej še ni bil obsojen, da je storitev kaznivega dejanja priznal in ga obžaloval, da skrbi za štiri nepreskrbljene otroke in nepreskrbljeno ženo ter da ima precejšnje zdravstvene težave.
SEU je v zgoraj omenjeni odločbi tudi poudarilo, da mora nacionalno sodišče glede na vse okoliščine obravnavane zadeve ugotoviti, ali je odložitev izpolnjevanja obveznosti potrošnika, da plača mesečne obroke za čas trajanja postopka, potrebna za zagotovitev vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi potrošnik bil, če teh pogojev ne bi bilo. Tako lahko sodišče upošteva med drugim finančni položaj potrošnika in tveganje, da bo moral banki vrniti znesek, ki presega znesek, ki si ga je izposodil (59. točka), kar narekuje sklep, da je tudi pri pogoju po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, na katero se tudi sklicuje tožnik, pri tehtanju neugodnih posledic, presoditi tudi finančni položaj potrošnika. V tem obsegu tožnik trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostil, pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni,
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 428, 433, 433/1.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - preklic dovoljenja
S takšnimi ugovori predlagatelj v pritožbenem postopku ne more uspeti. Z njimi smiselno zatrjuje, da je subjektu vpisa (že) dano soglasje preklical oziroma da zanj ne velja, kar pa ni dopustno. Sprememba lastništva družbe lastniku nepremičnine, ki je soglasje dal, ne daje nobene podlage za preklic danega soglasja. V sodni praksi je izoblikovano enotno stališče, da lahko lastnik objekta dovoljenje da ali pa ga ne da, ne more pa si premisliti in ga preklicati oziroma zatrjevati, da ga novi lastnik (družbenik) subjekta vpisa nima oziroma da zanj ne velja. Izbris subjekta vpisa iz sodnega registra, ki bi sledil opisanemu ravnanju lastnika nepremičnine, bi bil zanj prehuda in nesorazmerna sankcija (odločbe VSL IV Cpg 721/2018 z dne 17. 10. 2018, IV Cpg 341/2019 z dne 9. 5. 2019 in druge).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00075234
KZ-1 člen 257, 257/1, 257/2, 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
opis kaznivega dejanja - zavrženje obtožnega predloga - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - prepovedana posledica - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - razmerje specialnosti
V opisu kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 257. člena KZ-1, ki se obdolženi očita pod točko 1 izreka obtožnega predloga, niso konkretizirani vsi zakonski znaki, ker je v opisu izostala navedba nastanka prepovedane posledice, do katere naj bi prišlo zaradi ravnanja obdolženke, oziroma iz opisa ne izhaja, da je oškodovancu dejansko nastala škoda in to prav zaradi ravnanja obdolžene.
Nastanek prepovedane posledice v smislu prizadejanja škode drugemu je eden od zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, prepovedana posledica pa mora biti vzročno povezana z ravnanjem storilca.
Potrebno je poudariti, da kazenski zakon glede izvršitvenega ravnanja (tako po prvem kot tudi drugem odstavku 288. člena KZ-1) določa subjektivni znak, tj. poseben storilčev namen, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, ki pa mora biti tudi konkretiziran v opisu do te mere, da je možno sklepanje na takšen storilčev motivirani namen.
Kaznivo dejanje po členu 258 KZ je v odnosu do kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1 specialno / lex specialis.
protipravno pridobljena premoženjska korist - odvzem protipravne premoženjske koristi - sostorilstvo - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - načelo subsidiarnosti - subsidiarnost odvzema premoženjske koristi - stroški kazenskega postopka - stroški pooblaščenca oškodovanca - premoženjskopravni zahtevek - odvetniška tarifa
Noben predpis ne določa solidarne odgovornosti več zavezancev, ki se jim odvzame protipravna premoženjska korist. Iz določbe petega odstavka 75. člena KZ-1 izhaja, da se v primeru, če je premoženjsko korist pridobilo več oseb skupaj, vsaki osebi odvzame delež, ki ga je pridobila.
Skladno z načelom subsidiarnosti bi moralo sodišče prve stopnje primarno odločiti o premoženjskopravnem zahtevku, saj je ukrep odvzema premoženjske koristi v razmerju do premoženjskopravnega zahtevka subsidiarne narave.