DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00077519
ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 48. OZ člen 190.
zahtevek za vračilo vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - dokazi in izvajanje dokazov - skupno premoženje zakoncev - nedovoljene pritožbene novote - ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve izvedenca nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo in zaključilo, da vrednost dosežene koristi pri obogatenemu predstavlja le povečana vrednost nepremičnine. To pomeni, da se obogatitev kot merilo restitucijske obveznosti razlaga v pomenu rezultata, ki ga je določeno ravnanje prikrajšanega povzročilo v premoženju obogatenega.
Prvo sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o preživnini, sledeč stališču sodne prakse, ki se je oblikovalo še v času veljavnosti ZZZDR v zvezi z določili ZPP in ZIZ. Tedaj je bil osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe o preživnini za otroka ogroženost njegovega nujnega preživljanja. Po uveljavitvi oziroma začetku uporabe DZ ter kasnejši spremembi ZIZ v letu 2021 je bilo takšno stališče sodne prakse vse bolj navzkriž z načelom otrokove koristi.
Znesek preživnine po začasni odredbi za najnujnejše otrokove potrebe (nujno preživljanje) praviloma zagotavlja nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča. Če razlike v času veljavnosti začasne odredbe ne more pokriti drugi od staršev, je na škodi kakovost otrokovega življenja. Dolgotrajno znižanje kakovosti življenja pomeni otrokovo ogroženost. Preživnina po začasni odredbi bi morala presegati znesek, potreben za otrokove nujne življenjske potrebe.
ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3, 14/3-2, 139. ZCes-2 člen 34, 34/6, 35, 35/4.
odgovornost pravne osebe za prekršek - dokazni predlog
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da storilec ni predložil niti enega samega dokaza, s katerim bi z določeno stopnjo verjetnosti dokazal, da je neposredni storilec (voznik) prekrška storil s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe potrebne za preprečitev prekrška, je v nasprotju s spisovnim gradivom, saj je storilec v dokaz svojim trditvam predlagal zaslišanje samega sebe in prič, kar v skladu s procesno zakonodajo šteje kot veljaven dokaz za dokazovanje pravno relevantnih dejstev. Ta dokaz je sodišče nenazadnje tudi izvedlo, vendar ga ni dokazno ocenilo.
ZPP člen 139, 139/3, 142, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3. ZIZ člen 15, 40c, 40c/3, 42, 42/2, 100.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - krajevna pristojnost - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - kraj vročanja - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - pomanjkljiva vročilnica o vročitvi sklepa - osebna vročitev - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pravilno je stališče pritožbe (kar je v izpodbijanem sklepu ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), da je vročilnica o vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku izpolnjena nejasno, ker je vročevalec na vročilnici označil, da je obvestilo o prispelem pismu pustil tako ”v dolžnikovem hišnem predalčniku” kot tudi ”na vratih dolžnikovega stanovanja”, zaradi česar iz vročilnice ni nedvoumno razvidno, kje je vročevalec pustil obvestilo o prispelem pismu. Vendar v nasprotju s stališčem pritožbe navedeno še ne pomeni, da sama vročitev pisanja ni bila opravljena v skladu z 142. členom ZPP. Četudi vročilnica ni pravilno izpolnjena, je za presojo pravilnosti vročitve ključna ugotovitev, kako je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžniku dejansko opravljena, in presoja, ali je bila vročitev opravljena v skladu z zakonskimi zahtevami. Pravilnost vročitve se v takem primeru lahko ugotavlja tudi z izvedbo drugih dokazov in ne le na podlagi vročilnice. V ta namen je sodišče prve stopnje utemeljeno opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije d.o.o., ki je v dopisu z dne 9. 11. 2023 pojasnila okoliščine glede načina in kraja vročanja sklepa o izvršbi dolžniku, prav na navedbe pošte v tem dopisu pa je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje. Pritožba pa v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pred sprejetjem odločitve odgovora pošte ni vročilo dolžniku in mu ni dalo možnosti, da se o tem odgovoru izjavi. Ker je odgovor pošte predstavljal procesno gradivo, ki je bistveno vplivalo na končni izid postopka, je sodišče prve stopnje z opustitvijo njegove vročitve pred sprejetjem izpodbijane odločitve dolžniku kršilo njegovo pravico do izjave v postopku in s tem storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076939
ZIZ člen 174, 174/1, 193. SPZ člen 44. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - nasprotna tožba - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - imetnik služnostne in stavbne pravice - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - prodaja nepremičnine v izvršbi - varstvo kupčevih pravic - omejitev priposestvovanja
Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da nevknjižena stvarna pravica tretjega preneha ob upoštevanju dveh pogojev: načela zaupanja v zemljiško knjigo in odsotnosti zlorabe postopka s strani kupca (t. i. kvalificirane nedobrovernosti).
postopek za določitev odškodnine - odškodninske terjatve mladoletnih otrok - odškodninska odgovornost vrtca - padec otroka - zmotna uporaba materialnega prava - protipravnost ravnanja - skrbnost dobrega strokovnjaka - neskrbno ravnanje - subjektivna odgovornost - sprememba sodbe prve stopnje - vmesna sodba
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri presoji protipravnosti toženkinega ravnanja. Tudi po oceni pritožbenega sodišča toženka glede na ugotovljene ključne okoliščine ob spornem previjanju otroka ni ravnala z zadostno skrbnostjo - to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ). Do povzročene škode zato ni prišlo zgolj po nesrečnem naključju.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je rokovanje z otrokom kritičnega dne zahtevalo posebno pozornost. Glede na predhodne težave pri uvajanju v varstvo, ki so se kazale tudi pri previjanju, kratko obdobje uvajanja in krajšo odsotnost otroka neposredno pred škodnim dogodkom je bilo pričakovano, da otrok previjanja ne bo sprejel povsem mirno. Potrebna je bila torej večja skrbnost in pozornost na premikanje otroka na previjalni mizi. Toženka, ki je otroka med previjanjem posedla, medtem ko se je sama sklonila po čisto plenico, ki je ni imela vnaprej pripravljene, ni ravnala ustrezno skrbno. V skladu z običaji in s pravili stroke se otroka previja tako, da je v ležečem položaju, pred tem pa se pripravi vse potrebne pripomočke za previjanje - vodo, krpice/robčke, kreme, čiste plenice in oblačila itd. Izbrani način previjanja tudi ni bil primeren glede na s strani toženke zatrjevane značilnosti oziroma običajno reakcijo otroka, ki je bil med previjanjem navadno nemiren, sunkovitih gibov in za svojo starost izjemno močan. V danih okoliščinah tako otrokov odriv in padec s previjalne mize ni mogel biti nepričakovan in nepreprečljiv. Še posebej ne za toženko, ki ima večletne izkušnje z varstvom in nego majhnih otrok, poznane pa so ji bile tudi značilnosti konkretnega otroka. Do padca je prišlo, ker je toženka zanemarila dolžnost ustreznega nadzora nad otrokom in ni pravilno poskrbela za njegovo varnost. Toženka bi morala biti v času previjanja popolnoma osredotočena na otroka ter zmožna preprečiti njegovo gibanje na previjalni mizi in s tem možnost padca. Ker tega ni storila, je subjektivno odgovorna za nastalo škodo. Zaradi ugotovljene neskrbnosti njenega ravnanja (malomarnost) se krivde ne more razbremeniti.
zvišanje preživnine - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki - dovoljene pritožbene novote - varstvo koristi otroka
Pritožbeno sodišče lahko upošteva le subjektivno nova dejstva, torej taka, ki so pred odločitvijo sodišča prve stopnje že obstajala, vendar niso bila znana. Ne more pa upoštevati objektivno novih dejstev, torej takih, ki v času sojenja pred sodiščem prve stopnje še niso obstajala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076629
SPZ člen 124. OZ člen 507, 508, 512. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1.
razveljavitev pogodbe o prodaji nepremičnine in sklenitev nove pogodbe - predkupna pravica etažnega lastnika - zakonita predkupna pravica - ponudba predkupnemu upravičencu - obvestilo o nameravani prodaji - namen - oblika ponudbe - pomanjkanje pisne oblike - ustna oblika - bistvene sestavine pogodbe - kupec - kršitev zakonite predkupne pravice - odmera pritožbenih stroškov
Za uresničitev funkcije predkupne pravice in zavarovanje interesov predkupnega upravičenca mora biti sestavni del obvestila o nameravani prodaji stvari tudi identiteta bodočega kupca.
Odsotnost pisne oblike ni odločilna, saj je treba izhajati iz namena obvestila o prodaji, ki je v tem, da je predkupni upravičenec zanesljivo seznanjen s prodajo in njenimi pogoji ter z možnostjo uveljavitve predkupnega upravičenja.
Zgolj dejstvo, da pri seznanitvi tožnice z drugo toženko ni bil prisoten prodajalec, na njeno zavedanje o osebi kupca nepremičnine ne vpliva. Prav tako ne dejstvo, da se druga toženka ni predstavila s predpogodbo ali potrdilom, da je potencialni kupec, saj je predstavitev potekala v času prejema obvestila o prodaji, ko je bila edina interesentka za nakup nepremičnine.
odgovornost pravne osebe za prekršek - neznani neposredni storilec prekrška - smrt storilca - ustavitev postopka
Res je sicer, da v posledici smrti neposrednega storilca ni več mogoče voditi postopka o prekršku zoper njega in da je v skladu s 6. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1 v takem primeru potrebno postopek o prekršku zoper neposrednega storilca ustaviti. Vendar navedeno dejstvo v razmerju do pravne osebe predstavlja zgolj dejansko oviro za vodenje enotnega postopka zoper neposrednega storilca ter pravno osebo, ne pa tudi ovire za ugotavljanje odgovornosti pravne osebe za dejanje, ki ga je storil neposredni storilec.
razrešitev skrbnika - razlogi za razrešitev - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - dolžnosti skrbnika - imenovanje novega skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - želje varovanca
Ključna ugotovitev, na kateri temelji odločitev o razrešitvi, je obstoj resnega dvoma o tem, da pritožnik ni poškodoval varovanke. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da že ugotovljeni dvom o tem, ali je pritožnik poskrbel za varovanko tako, da je spoštoval njeno integriteto, zadostuje za njegovo razrešitev kot skrbnika. Pravilna je tudi ocena, da v teh okoliščinah želja, ki jo je izrazila varovanka, ne more imeti odločilne teže.
posestni spor - motenje posesti - protipravnost motenja posesti - petitorium absorbet posessorium - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja v stečajnem postopku - pravica do posesti - originarna pridobitev lastninske pravice
Toženec je pravico do posesti pridobil na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, kar predstavlja originaren način pridobitve. Zato je toženčev ugovor petitorium absorbet possessorium v predmetnem posestnem sporu utemeljen.
Četudi je bila protipravnost motenja podana v času vložitve tožbe, pa ob zaključku obravnavanja pred sodiščem prve stopnje ta ni bila več podana, saj je toženec pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Sodišče o utemeljenosti zahtevka odloča glede na odločilna dejstva, nastala do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje in če zahtevek ob koncu obravnavanja ni več utemeljen, ga zavrne, ne glede na to, ali je bil utemeljen v času vložitve tožbe.
ZD člen 145, 145/2. ZGD-1 člen 4, 505, 515, 523, 526.
skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - pooblastila upravitelja zapuščine - poslovni delež družbenika - družba z enim družbenikom (enoosebna družba) - upravljanje družbe z enim družbenikom - odločanje družbenikov - pristojnost poslovodje
Vzrok za postavitev upravitelja zapustnikovemu premoženju, poslovnemu deležu v družbi, je nestrinjanje med sodediči glede izvrševanja upravičenj zapustnika, ki so navedena v 505. členu ZGD-1.
Iz namena instituta upravitelja zapuščine izhaja, da naj to nalogo opravlja oseba, ki bo nepristransko zastopala interese vseh dedičev. Namen instituta namreč je, da naj to nalogo opravlja oseba, ki uživa zaupanje vseh dedičev, ki je nepristranska, vredna zaupanja in ki bo sposobna nepristransko zastopati interese vseh dedičev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076647
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3. ZNP-1 člen 25, 26, 149. SZ-1 člen 25a, 76. SPZ člen 105, 105/1, 105/5, 116, 118, 118-5.
uporaba stvari v solastnini - poslovna stavba - način uporabe - priznanje lastnosti stranke v postopku - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - pogoji za sposobnost biti stranka - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - upravnik stavbe - upravni odbor - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki - umik predloga - nadaljevanje postopka - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - postopek za ureditev razmerij med solastniki - predmet postopka - oddajanje skupnih delov v najem
SPZ, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2003, za nastanek etažne lastnine poleg pravnega posla ali odločbe predpisuje tudi vpis v zemljiško knjigo, a ta zakon zatečenega stanja glede prej nastale etažne lastnine ni ukinil. Tako nastalo etažno lastnino je sodna praksa ves čas priznavala in ji nudila ustrezno pravno varstvo.
Iz dejstva, da je na obravnavani stavbi vzpostavljena dejanska etažna lastnina oziroma le navidezna solastnina, pa nadalje izhaja, da so posamezni dejanski etažni lastniki solastniki skupnih delov (glej prvi odstavek 105. člena SPZ), pri čemer gre za posebno obliko solastnine, saj njena delitev (praviloma) ni mogoča (glej peti odstavek 105. člena SPZ). Etažni lastnik s tem, ko pridobi lastninsko pravico na posameznem delu, nujno in neodvisno od svoje volje postane član posebne solastninske skupnosti z drugimi etažnimi lastniki, ki ne more prenehati, dokler etažna lastnina obstaja.
Etažni lastniki so notranja razmerja glede uporabe, uživanja in upravljanja solastnih (skupnih delov) uredili s pogodbo o vzajemnih razmerjih, iz katere med drugim izhaja, da ima skupnost etažnih lastnikov oziroma solastnikov skupnih delov svoje organe (skupščina in upravni odbor) in dogovorjen mehanizem odločanja, kar jo v tem pogledu približuje pravnim osebam.
SEU je v zgoraj omenjeni odločbi tudi poudarilo, da mora nacionalno sodišče glede na vse okoliščine obravnavane zadeve ugotoviti, ali je odložitev izpolnjevanja obveznosti potrošnika, da plača mesečne obroke za čas trajanja postopka, potrebna za zagotovitev vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi potrošnik bil, če teh pogojev ne bi bilo. Tako lahko sodišče upošteva med drugim finančni položaj potrošnika in tveganje, da bo moral banki vrniti znesek, ki presega znesek, ki si ga je izposodil (59. točka), kar narekuje sklep, da je tudi pri pogoju po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, na katero se tudi sklicuje tožnik, pri tehtanju neugodnih posledic, presoditi tudi finančni položaj potrošnika. V tem obsegu tožnik trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostil, pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni,
nasilje v družini - ukrep po zpnd - zasledovanje - psihično nasilje - občutek ogroženosti - ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni - pravno sredstvo - ponavljanje pritožbenega očitka - sklicevanje na dokaz
S sklepom sodišča je nasprotnemu udeležencu prepovedano približevati se predlagateljici, navezovati z njo stike ali vzpostavljati kakršnokoli srečanje z njo. Že kršitev teh prepovedi zadošča za izrek denarne kazni. Ugotovitev, da se je predlagateljica čutila ogroženo oziroma se je bala nasprotnega udeleženca, niti ni nujni zakonski pogoj za izrek denarne kazni, saj, kot že pojasnjeno, zadošča ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil pravnomočno izrečeno prepoved.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00076893
URS člen 35, 36, 38, 125, 156. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. SPZ člen 33. ZPP člen 426.
motenje posesti - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebnosti - načelo pravne države
V konkretnem primeru sta bili po oceni višjega sodišča toženki z izpodbijanim sklepom kršeni ustavni pravici do zasebnosti in do nedotakljivosti stanovanja. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je tožnik v času pred motenjem na nepremičnini izvrševal soposest, pravilna je tudi ugotovitev, da je prišlo do zamenjave ključavnice in s tem do protipravnega in samovoljnega posega v soposest tožnika. Ne glede na to pa bi moralo imeti sodišče prve stopnje pred očmi tudi ustavno varovane človekove pravice in svoboščine toženke (zlasti pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave).
začasna odredba - pravica do stikov - stiki med starši in otrokom - spor iz družinskih razmerij - največja korist otroka - prosta dokazna ocena - mnenje otroka - otrokova želja - upoštevanje otrokovih želja - spolno nasilje - spolno nadlegovanje - odklanjanje stikov - prepoved stikov z otrokom
Ne glede na to, da je odvzem stikov eden hujših ukrepov po DZ, je v obravnavani zadevi treba upoštevati jasno izraženo voljo mld. A. A., da stikov z očetom ne želi.
ZGD-1 člen 591, 591/3, 598. ZPP člen 343, 343/4. ZSReg člen 17, 17/1, 17/2, 18, 19, 36, 36/1, 39.
pripojitev družbe - vpis v sodni register - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - procesna legitimacija - udeleženec v postopku
Predpostavka za dopustnost pritožbe je verjetno izkazan pravni interes zanjo (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in 19. členom ZSReg). Ta se odraža v možnosti, da z eventualno ugoditvijo pritožbi pritožnik zase doseže ugodnejši pravni položaj.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 428, 433, 433/1.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - preklic dovoljenja
S takšnimi ugovori predlagatelj v pritožbenem postopku ne more uspeti. Z njimi smiselno zatrjuje, da je subjektu vpisa (že) dano soglasje preklical oziroma da zanj ne velja, kar pa ni dopustno. Sprememba lastništva družbe lastniku nepremičnine, ki je soglasje dal, ne daje nobene podlage za preklic danega soglasja. V sodni praksi je izoblikovano enotno stališče, da lahko lastnik objekta dovoljenje da ali pa ga ne da, ne more pa si premisliti in ga preklicati oziroma zatrjevati, da ga novi lastnik (družbenik) subjekta vpisa nima oziroma da zanj ne velja. Izbris subjekta vpisa iz sodnega registra, ki bi sledil opisanemu ravnanju lastnika nepremičnine, bi bil zanj prehuda in nesorazmerna sankcija (odločbe VSL IV Cpg 721/2018 z dne 17. 10. 2018, IV Cpg 341/2019 z dne 9. 5. 2019 in druge).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00083774
URS člen 14, 22. KZ-1 člen 94, 94/1, 94/3. ZIKS-1 člen 28, 28/1. ZSKZDČEU-1 člen 132, 132/1, 132/1-5, 139, 139/3, 144, 144/1, 145, 145/1. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008) člen 13, 17, 17/1. ZUP člen 96a, 96a/2.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča - zastaranje izvršitve kazni zapora - tek in prekinitev zastaranja - zaposlitev v tujini - nedosegljivost obdolženega - COVID-19 - vročanje poziva na prestajanje kazni - izvrševanje kazenskih sankcij - pravni red države izvršiteljice - ustavno načelo enakosti pred zakonom - ustavno načelo enakega varstva pravic
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po uradni dolžnosti preverilo, ali je izvršitev kazni zapora zastarala po slovenski zakonodaji, na kar sodišče pazi po uradni dolžnosti skladno s prvim odstavkom 28. člena ZIKS-1; zastaranje izvršitve kazni po pravu Republike Slovenije je tudi eden od razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve kazni po 5. točki prvega odstavka 132. člena ZSKZDČEU-1. Ugotovilo je, da do zastaranja še ni prišlo, upoštevaje nedosegljivost obsojenca državnim organom (beg) ter upoštevaje t.i. Covid-19 zakonodajo, torej iz razlogov po tretjem odstavku 94. člena KZ-1. Zastaranje izvršitve kazni teče namreč od pravnomočnosti sodbe, tedaj od 19. 9. 2017, po zakonodaji države izvršitve, torej po slovenski zakonodaji in ne od pravnomočnega priznanja sodbe druge članice Evropske unije. Pri tem ni spregledalo niti, da država izdaje, Republika Hrvaška, ni umaknila potrdila do začetka izvrševanja kazni zapora, v smislu 13. člena Okvirnega sklepa.
Določba prvega odstavka 145. člena ZSKZDČEU-1 je povsem jasna, da se namreč kazenska sankcija izvršuje skladno z zakonodajo Republike Slovenije in je skladna s prvim odstavkom 17. člena Okvirnega sklepa. Takšna ureditev je tudi logična, saj s priznanjem tuja sodba postane del našega pravnega reda, posledično pravni red države izdaje ni več relevanten, ugotovljeno pa je že bilo, da Republika Hrvaška do trenutka pričetka izvrševanja kazni zapora v naši državi ni umaknila potrdila. Zato pritožnik s poudarjanjem sklepa Županijskega sodišča v Dubrovniku z dne 10. 4. 2024 ne more uspeti.