ZGD člen 416, 416/2, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/4.
sprememba družbenika v d.o.o. - izstop iz d.o.o. - spremembe v osnovnem kapitalu – prenos poslovnega deleža – pogodba v obliki notarskega zapisa
1. Do spremembe družbenika v d.o.o. lahko pride na različne načine: z izstopom, s prenosom poslovnega deleža ali z izključitvijo. Z izstopom ali izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika. V treh mesecih po izstopu oz. izključitvi pa morajo drugi družbeniki za znesek poslovnega deleža, ki je prenehal, sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala oz. prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža. Na podlagi predloženih listinskih dokazov ni mogoče zaključiti, da bi novi družbeniki namesto prejšnjih vplačali nove osnovne vložke in tako ohranili osnovni kapital družbe. To nadalje pomeni, da do sprememb v osnovnem kapitalu sploh ni prišlo in da prvi dolžnik ni uspel dokazati, da bi iz družbe izstopil na način, kot je določal takrat veljavni ZGD. Če ni prišlo do izstopa, pa se je osnovni kapital lahko ohranil le tako, da so prejšnji družbeniki na nove svoj poslovni delež prenesli.
2. Z izjavo volje brez predpisane obličnosti, ni moglo priti do veljavne spremembe družbenika.
razveljavitev sklepa o izvršbi - zavrženje predloga za izvršbo - potek roka za popravo
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preuranjeno razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo upnikov predlog za izvršbo, saj se rok za popravo predloga za izvršbo, ki mu ga je določilo s posebnim sklepom, še ni iztekel.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno ustavilo izvršbo v celoti, saj je upnik še pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe predlagal nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe.
nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - napotitev
Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja, saj oporočitelju onemogoča popolno neupoštevanje zakonitega dednega reda. Privilegirane osebe (t. i. nujni dediči) ne morejo in ne smejo biti prikrajšane ne mortis causa (tj. z oporočnimi razpolaganji) niti inter vivos (z neodplačnimi razpolaganji (darili) zapustnika v času življenja). V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, torej če je načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, govorimo o t. i. prikrajšanju nujnega deleža. V takem primeru se na izrecno zahtevo nujnega dediča, ki je prikrajšan, zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa to ne zadošča, pa se vrnejo tudi darila. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku, vendar lahko zapuščinsko sodišče samo odloči le tedaj, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, v nasprotnem primeru pa je treba dediča napotiti na pravdo. Če ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa samo tedaj, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevek priznajo. Če takega zahtevka ne priznajo ali če obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, lahko nujni dedič svoj zahtevek uveljavlja le v pravdi.
Tu postavljeni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo z obrazložitvijo, da gre za zahtevek, ki se uveljavlja v zapuščinskem postopku, v pravdi pa se o njem lahko odloča šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Tako stališče je materialnopravno zmotno. Drži sicer, da je treba nujni delež uveljavljati v zapuščinskem postopku (in to je tožnica tudi storila), vendar pa zapuščinsko sodišče ne more (in ne sme) odločati, če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna višina nujnega deleža. V takem primeru namreč obstoji spor, o katerem mora odločati pravdno sodišče. Če bi vzdržala teza prvostopenjska sodišča, da bi bilo o predmetnem tožbenem zahtevku mogoče odločati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (s čimer sodišče prvo stopnje namiguje, da je tožba preuranjena oziroma (zaenkrat) nesklepčna), bi bila tožnici, kot ta v pritožbi pravilno opozarja, kršena pravica do sodnega varstva. Sklep o dedovanju namreč veže tiste osebe, ki so bile udeležene v zapuščinskem postopku (220. člen ZD), pri čemer se del določbe 220. člena ZD, ki se glasi "kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi", nanaša zgolj na primere, ko zapuščinski postopek ni bil prekinjen. Če pa je bil prekinjen in je napoteni dedič svoj zahtevek uveljavljal v pravdi, potem ga pravnomočna odločitev o tem tožbenem zahtevku veže in ga, ker gre za res iudicata, po pravnomočnosti sklepa ne glede na določilo 220. člena ZD, ki mu to pravico daje, ne bo mogel več uveljavljati v pravdi. S pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka bi tožnica izgubila vsakršno možnost, da svoj nujni delež uveljavlja - zapuščinsko sodišče bi bilo namreč "vezano" na odločitev, ki je posledica napotitve, nove pravde pa po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zaradi res iudicata ne bi bilo mogoče začeti.
ZOR člen 277, 277. ZUstS člen 44, 44. ZIZ člen 56, 56. OZ člen 288, 288.
višina terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti - ugovor po izteku roka
O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
ZPIZ člen 125, 125. ZPIZ-1 člen 390, 397, 397, 390, 397, 390. ZDR člen 137/7, 137/7.
nadomestilo plače - čakanje na delo
Če je delavec s preostalo delovno zmožnostjo pridobil pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu po določbah ZPIZ-92, za uporabo določil ZDR-02, v katerih je drugače določena pravica do nadomestila plače, ni podlage.
Po določbi prvega odstavka 398. člena ZPP zavrže predsednik senata prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka brez naroka. V fazi presoje dovoljenosti predloga se torej ne presoja, ali je res tisto, kar se trdi v predlogu, temveč zgolj to, ali so podani formalni pogoji za nadaljevanje postopka, ali torej že iz navedb predlagatelja izhaja, da novih dokazov ni mogel brez svoje krivde predlagati v postopku do pravnomočnosti sodbe. Tožnikova napačna pravna presoja spora ali napačna ocena rezultatov dokaznega postopka ni opravičljiv razlog iz drugega odstavka 395. člena ZPP, zato predlog ni dovoljen in ga je treba zavreči.
Glede na to, da tožnica v navedenem zapuščinskem postopku ni postavila zahtevka, da se ji prizna določen delež na zapuščini zaradi prispevka k povečanju in ohranitvi zapustnikovega premoženja, o kateri je odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju, jo tak pravnomočni sklep veže in tako ne more pravno veljavno kasneje vtoževati svojih vlaganj v pravdi.
ZPP člen 18, 18/3, 29, 18, 18/3, 29. ZMZPP člen 68, 68.
mednarodna pristojnost - razveza zakonske zveze
Nepristojnost slovenskega sodišča po 3. členu Uredbe sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 za razvezo zakonske zveze pravdnih strank, ki sta običajno prebivali v Nemčiji, kjer toženka še "običajno prebiva".
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 397, 397/2, 398, 398/1.
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - nepopoln predlog
Predlog za obnovo postopka, v katerem niso navedene okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je predlog vložen v zakonitem roku, se kot nepopoln zavrže brez naroka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6, 24, 24/6.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kolektivna pogodba
Četudi je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga po določbah ZDR, je upravičena do (višje) odpravnine po kolektivni pogodbi, saj njene določbe s sprejemom in uveljavitvijo ZDR niso bile razveljavljene.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje poslovnih listin
S tem, ko je tožnik pripravil individualno pogodbo o zaposlitvi in jo lažno antidatiral z izključnim namenom, da si zagotovi finančne koristi ob zamenjavi vodstva tožene stranke, je kršil pogodbene obveznosti v zvezi s sklenitvijo individualne pogodbe o zaposlitvi. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin in predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 192, 192/1, 192/2. ZMEPIZ člen 45, 46.
lastnost zavarovanca – delovno razmerje – plačilo prispevkov
Tožnica je dokazala, da je v spornem obdobju imela lastnost zavarovanca na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, saj dejstva, da so ukrepi za izterjavo plačila prispevkov za to obdobje ostali neuspešni zaradi prenehanja delodajalca oziroma da je bilo plačilo prispevkov vezano na stečajni postopek, ni mogoče šteti njej v škodo.
sprememba delodajalca - prehod pravic in obveznosti - pogodba o zaposlitvi - ničnost
Ker vse pravice in obveznosti po pogodbi o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo z delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma ker možnost drugačnega dogovora ni predvidena, je morebitna nova pogodba o zaposlitvi, ki jo delavec ob prenosu sklene z delodajalcem prevzemnikom v nasprotju z zakonom in nična.
Zgolj nedoseganje zastavljenega plana, ki ni bilo posledica krivdnega ravnanja tožnice, ne zadošča za disciplinsko odgovornost na podlagi 1. odst. 54. člena ZTPDR. Iz tega razloga je odločitev tožene stranke o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja nezakonita.
Pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je v pravnem smislu posojilna pogodba, pri kateri je posojilo dano za določen namen, tj. za nakup določene stvari (konkretno osebnega avtomobila), pri čemer se za to pogodbo uporabljajo pravila o prodaji na obroke.
Kadar posojilojemalec zamudi z dvema zaporednima obrokoma, ki hkrati predstavljata osmino namenskega posojila, ima posojilojemalec dve možnosti: bodisi razdre pogodbo bodisi zahteva plačilo ostanka posojila, v nobenem primeru pa ne more vztrajati, da se pogodba izvršuje na enak način tudi odtlej. Pogodbeno določilo, ki ni usklajeno z zakonsko določbo in omogoča tako ravnanje posojilojemalca, nasprotuje določbi 551. člena ZOR in je zato nično. Ta ugotovitev pa pomeni, da je treba pri presoji tožbenega zahtevka uporabiti določbo 546. člena ZOR in ugotoviti, kdaj je nastopil zakonski dejanski stan iz drugega odstavka, tj. kdaj je toženec zamudil z dvema zaporednima obrokoma, ki sta hkrati predstavljala osmino namenskega posojila. V tem trenutku je namreč še neodplačani del dolga zapadel v takojšnje plačilo, ta trenutek pa je tudi tisti, ko ima upnik, tj. tožeča stranka pravico zahtevati izpolnitev, kar pomeni obenem tudi trenutek, ko začne teči zastaralni rok.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 14, 337, 337/1, 14, 337, 337/1.
odškodnina - dejansko stanje - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo v pravdi zaradi plačila odškodnine iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bil toženec pravnomočno obsojen, le ta ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo storjeno, da ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni bilo vzročne zveze, da škoda ni nastala ter da ni bil prišteven in da ni kriv, saj je pravdno sodišče vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica, ki ustreza kaznivemu dejanju. Pravdno sodišče lahko tako v odškodninski pravdi samostojno ugotavlja le dejstva o višini škode in presoja morebiten ugovor toženca o obstoju deljene odgovornosti.
spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo - navajanje dejstev - dokazni predlogi - pravočasnost
Sodišče mora v postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo, upoštevati navedbe in dokazne predloge stranke v pripravljalni vlogi, vloženi v 8 dneh po prejemu vabila s (prvim) pravnim poukom o omejitvi pravice strank navajati dejstva in dokaze.
preživnina - otrok - višina - zvišanje tožbenega zahtevka
Vloga tožeče stranke, s katero zaradi spremenjenih razmer tekom pravdnega postopka zahteva preživnino v višjem znesku kot v tožbi in sicer od trenutka, ko so se razmere spremenile, kar je časovno po vložitvi tožbe in pred vložitvijo takšne vloge, pomeni zgolj povečanje že postavljenega in obstoječega zahtevka za določitev preživnine.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/1-2, 270, 270/1, 270/1-2.
začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - neznatna škoda
Tožnica je zatrjevala obstoj pogojev iz 1. in 3. odstavka 270. čl. ZIZ, zato bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti začasne odredbe upoštevati vse trditve, ki jih je tožnica navedla kot pravnorelevantne za izkaz verjetnosti okoliščin za obstoj pogoja iz 3. odst. 270. čl. ZIZ.