ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 287, 287.
Način vračunanja plačila, ki se zadostuje, da bi se mogle poravnati vse obveznosti med strankami izvršilnega postopka, glede na to, kateri izvršilni postopek je začel teči prej, nima zakonske podlage.
premoženjska škoda - padec snega s strehe - poslovna stavba - vzdrževanje - najemnik
Zagotoviti varno streho na poslovnem objektu je dolžnost lastnika poslovne stavbe, ki jo lahko prenese na najemnika, kar mora biti v najemni pogodbi izrecno določeno.
plačilo za delo – dogovor o plačilu – svobodno urejanje medsebojnih pogodbenih razmerij
Tožeča stranka je bila v vtoževanem obdobju direktor tožene stranke in je upoštevaje načelo o svobodnem urejanju medsebojnih pogodbenih razmerij upravičena za plačila za opravljanje funkcije, četudi o tem stranki nista sklenili pisne pogodbe. Za upravičenost do plačila zadošča, da je bil dogovor o plačilu razviden iz konkludentnih ravnanj in da ga je tožeča stranka v sodnem postopku dokazala.
ZPIZ člen 125, 125. ZPIZ-1 člen 390, 397, 397, 390, 397, 390. ZDR člen 137/7, 137/7.
nadomestilo plače - čakanje na delo
Če je delavec s preostalo delovno zmožnostjo pridobil pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu po določbah ZPIZ-92, za uporabo določil ZDR-02, v katerih je drugače določena pravica do nadomestila plače, ni podlage.
Glede na to, da tožnica v navedenem zapuščinskem postopku ni postavila zahtevka, da se ji prizna določen delež na zapuščini zaradi prispevka k povečanju in ohranitvi zapustnikovega premoženja, o kateri je odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju, jo tak pravnomočni sklep veže in tako ne more pravno veljavno kasneje vtoževati svojih vlaganj v pravdi.
ZOR člen 277, 277. ZUstS člen 44, 44. ZIZ člen 56, 56. OZ člen 288, 288.
višina terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti - ugovor po izteku roka
O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
Po določbi prvega odstavka 398. člena ZPP zavrže predsednik senata prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka brez naroka. V fazi presoje dovoljenosti predloga se torej ne presoja, ali je res tisto, kar se trdi v predlogu, temveč zgolj to, ali so podani formalni pogoji za nadaljevanje postopka, ali torej že iz navedb predlagatelja izhaja, da novih dokazov ni mogel brez svoje krivde predlagati v postopku do pravnomočnosti sodbe. Tožnikova napačna pravna presoja spora ali napačna ocena rezultatov dokaznega postopka ni opravičljiv razlog iz drugega odstavka 395. člena ZPP, zato predlog ni dovoljen in ga je treba zavreči.
ZPP člen 18, 18/3, 29, 18, 18/3, 29. ZMZPP člen 68, 68.
mednarodna pristojnost - razveza zakonske zveze
Nepristojnost slovenskega sodišča po 3. členu Uredbe sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 za razvezo zakonske zveze pravdnih strank, ki sta običajno prebivali v Nemčiji, kjer toženka še "običajno prebiva".
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - nepopoln predlog
Predlog za obnovo postopka, v katerem niso navedene okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je predlog vložen v zakonitem roku, se kot nepopoln zavrže brez naroka.
sprememba delodajalca - prehod pravic in obveznosti - pogodba o zaposlitvi - ničnost
Ker vse pravice in obveznosti po pogodbi o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo z delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma ker možnost drugačnega dogovora ni predvidena, je morebitna nova pogodba o zaposlitvi, ki jo delavec ob prenosu sklene z delodajalcem prevzemnikom v nasprotju z zakonom in nična.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje poslovnih listin
S tem, ko je tožnik pripravil individualno pogodbo o zaposlitvi in jo lažno antidatiral z izključnim namenom, da si zagotovi finančne koristi ob zamenjavi vodstva tožene stranke, je kršil pogodbene obveznosti v zvezi s sklenitvijo individualne pogodbe o zaposlitvi. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin in predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6, 24, 24/6.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kolektivna pogodba
Četudi je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga po določbah ZDR, je upravičena do (višje) odpravnine po kolektivni pogodbi, saj njene določbe s sprejemom in uveljavitvijo ZDR niso bile razveljavljene.
ZPIZ-1 člen 192, 192/1, 192/2. ZMEPIZ člen 45, 46.
lastnost zavarovanca – delovno razmerje – plačilo prispevkov
Tožnica je dokazala, da je v spornem obdobju imela lastnost zavarovanca na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, saj dejstva, da so ukrepi za izterjavo plačila prispevkov za to obdobje ostali neuspešni zaradi prenehanja delodajalca oziroma da je bilo plačilo prispevkov vezano na stečajni postopek, ni mogoče šteti njej v škodo.
Zgolj nedoseganje zastavljenega plana, ki ni bilo posledica krivdnega ravnanja tožnice, ne zadošča za disciplinsko odgovornost na podlagi 1. odst. 54. člena ZTPDR. Iz tega razloga je odločitev tožene stranke o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja nezakonita.
Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 146 čl. ZIZ. Ta določba se uporabi, kadar vloži upnik predlog za izvršbo na dolžnikovo denarno sredstvo zoper vse solidarne dolžnike. To je pravica upnika, ne pa tudi dolžnost.
ZOR člen 279, 279/1, 279, 279/1. ZPOMZO člen 2, 2.
obresti - prenehanje družbe po zfppod - nasledstvo na aktivni strani
Takšno stališče prvostopnega sodišča pa je pravno zmotno. 2. člen ZPOMZO sicer predpisuje enotno obrestno mero zamudnih obresti, ki pa po svoji notranji zgradbi upošteva revalorizacijo in realne obresti. Valorizaciji je imanentno sprotno (obrestno) obrestovanje in je zato tudi v predpisani (enotni) obrestni meri zamudnih obresti implicirano obrestno obrestovanje. Konformno obrestovanje v svojem bistvu predstavlja korektiv relativne obrestne mere. Gre torej za izjemo od splošnega pravila prepovedi anatocizma iz 1. odst. 279. člena ZOR, ki je implicirana v zakonski definiciji predpisane obrestne mere zamudnih obresti, pri čemer je glede na določbo 2. odst. 3. člena ZPOMZO utemeljena tudi uporaba komformne metode (tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu II Ips 370/2005 z dne 21.6.2007).
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da so družbeniki izbrisane družbe njeni univerzalni pravni nasledniki tudi na aktivni strani, torej da nanje preidejo tudi terjatve dosedanje družbe (tako tudi odločba Ustavnega sodišča RS opr.št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002). Ne strinja pa se pritožbeno sodišče s stališčem prvostopnega sodišča, da že dejstvo univerzalnega pravnega nasledstva daje vsakemu od družbenikov upravičenje, da uveljavlja celotno terjatev izbrisane družbe v svojo korist ter da je s statusom univerzalnega pravnega naslednika pridobil status solidarnega upnika. Za presojo materialnopravnih in s tem procesnih upravičenj družbenikov so odločilna pravila družbene pogodbe ali pravila skupnosti civilnega prava (tako tudi zgoraj navedena odločba Ustavnega sodišča RS pod točko 61).
Tožeča stranka mora navesti vsa dejstva, ki substancirajo zahtevek (sklepčnost tožbe) in za trditve o teh dejstvih predložiti dokaze. Ne more pa zahtevati, da bi sodišče izvajalo določene dokaze v informativne namene, da bi torej šele iz dokazov samo razbralo pravno relevantna dejstva, saj ni stvar dokaznega postopka zbiranje trditvenega gradiva.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 14, 337, 337/1, 14, 337, 337/1.
odškodnina - dejansko stanje - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo v pravdi zaradi plačila odškodnine iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bil toženec pravnomočno obsojen, le ta ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo storjeno, da ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni bilo vzročne zveze, da škoda ni nastala ter da ni bil prišteven in da ni kriv, saj je pravdno sodišče vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica, ki ustreza kaznivemu dejanju. Pravdno sodišče lahko tako v odškodninski pravdi samostojno ugotavlja le dejstva o višini škode in presoja morebiten ugovor toženca o obstoju deljene odgovornosti.
ZPP člen 82, 82/1, 82/5, 152, 82, 82/1, 82/5, 152.
začasni zastopnik - stroški začasnega zastopnika
Založitev stroškov za začasnega zastopnik, kot sledi že iz jezikovne razlage zakonskega besedila, ne pomeni nič drugega kot to, da bo o stroških začasnega zastopnika odločeno skupaj z ostalimi pravdnimi stroški ob končni odločitvi. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi razsodilo in glede na dosežen uspeh v postopku pravilno odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Ob tem pa je spregledalo, na kar v pritožbi pravilno opozarja tožeča stranka, da je zaradi neobičajne procesne situacije (tj. postavitve začasne zastopnice) tudi stroške nasprotne stranke, tj. toženca, plačala tožeča stranka. Stroški toženčevega začasnega zastopnika so toženčevi stroški, zato jih ob odločitvi, da vsaka stranka krije svoje stroške, tožeča stranka, ki jih je založila, lahko zahteva nazaj, in sicer neposredno od toženca. Povedano drugače: da bi bila odločitev res taka, kot je to želelo sodišče prve stopnje, tj. da bi vsaka stranka krila svoje stroške postopka, bi se morala 3. točka izreka izpodbijane sodbe glasiti tako, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti stroške, ki jih je ta založila za njegovo začasno zastopnico.