Logična reakcija povprečno skrbnega voznika je, da skuša preprečiti čelno trčenje, saj so prav ob takšnem trčenju zaradi seštevanja hitrosti vozil poškodbe najhujše. Zato je tožnica z umikom na nasprotni, v tistem trenutku prosti vozni pas, reagirala tako kot bi reagiral vsak povprečno skrben voznik.
ZIZ člen 76, 76/1, 76/2, 76, 76/1, 76/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
ustavitev izvršilnega postopka - stečaj samostojnega podjetnika - sposobnost biti stranka - neodpravljiva pomanjkljivost
Če je bil med izvršilnim postopkom nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom - zaključen stečajni postopek, upnik pa izterjuje terjatev, ki je nastala v zvezi s poslovanjem samostojnega podjetnika, je treba izvršilni postopek ustaviti in razveljaviti morebiti opravljena izvršilna dejanja.
V fazi, ko je bil po opravljeni javni dražbi za nepremičnino ugotovljen najboljši ponudnik in pridobljena odobritev za prodajo po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, bi razveljavitev izvršilnih dejanj vsled umika predloga za izvršbo prizadela kupčeve pridobljene pravice.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor, saj v njem ni navedel takšnih dejstev, ki bi, v kolikor bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka.
odškodninski zahtevek zaradi nemožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja - prisilna poravnava dolžnika - datum obračuna terjatve
Sodišče bi moralo vrednost terjatve obračunati na dan začetka postopka prisilne poravnave. ZPPSL v 62. členu določa, da se višina terjatve, ki je osnova za uporabo odstotka znižanega poplačila terjatev, obračuna na datum začetka prisilne poravnave. To določbo je treba upoštevati tudi pri terjatvah, ki se sicer pozneje ugotovijo, vendar nanje učinkuje prisilna poravnava (glej N. Plavšak, komentar ZPPSL, Gospodarski vestnik, Ljubljana1997, str. 175). Tožnik namreč ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je v postopku prisilne poravnave prišlo do drugačnega dogovora.
regulacijska začasna odredba – nevarnost uporabe sile – konkretna fizična prisila oziroma grožnja
Res je, da grozečega nasilja ne predstavlja že vsako protipravno ravnanje nasprotne stranke. Vendar pa je treba upoštevati, da za izdajo začasne odredbe upniku ni potrebno dokazati, da je dolžnik proti njemu že uporabil silo, pač pa zadostuje, da dokaže okoliščine, da nevarnost uporabe sile zoper upnika resno grozi. Obstajati mora torej nevarnost uporabe konkretne fizične prisile ali grožnje.
premoženjska škoda - padec snega s strehe - poslovna stavba - vzdrževanje - najemnik
Zagotoviti varno streho na poslovnem objektu je dolžnost lastnika poslovne stavbe, ki jo lahko prenese na najemnika, kar mora biti v najemni pogodbi izrecno določeno.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 287, 287.
Način vračunanja plačila, ki se zadostuje, da bi se mogle poravnati vse obveznosti med strankami izvršilnega postopka, glede na to, kateri izvršilni postopek je začel teči prej, nima zakonske podlage.
ZPP pozna pet vrst različnih dokaznih sredstev, s katerimi stranke v pravdnem postopku dokazujejo svoje trditve. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To v obravnavani zadevi pomeni, da lahko tožnice demenco pokojne dokazujejo s katerimkoli od njih, tj. tudi (le) z zaslišanjem strank in prič. Sodišče prve stopnje je sicer izvedlo vse dokaze in uporabilo vsa štiri predlagana dokazna sredstva, vendar je v obrazložitvi sodbe zapisalo: "sodišče samo ni strokovno usposobljeno, da bi na podlagi nasprotujočih si izpovedb strank in zaslišanih prič, ki so bile v določenem stiku s pokojno (sorodniki, sosedje, frizerka, znanci ipd.), ocenilo, kakšno je bilo duševno stanje pokojne, zato se je povsem oprlo na izvedeniški mnenji psihiatrične stroke". S tem zapisom je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča dokaznemu sredstvu "izvedenci" neutemeljeno podelilo večjo vlogo kot ostalim dokaznim sredstvom (zaslišanje strank in prič ter vpogled listin), taka dokazna ocena pa predstavlja kršitev določbe 8. člena ZPP, ki jo uveljavljajo tožnice.
Za ugotovitev dejstva, da je bila pokojna gotovo dementna leta 1998, ko je diagnoza zapisana v pokojničinem zdravstvenem kartonu, sodišče izvedenca ne potrebuje, saj za to zadostuje vpogled v listino - zdravstveni karton. Izvedenca sodišče postavi takrat, ko je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. In ravno tak primer je obravnavani, saj iz prvega zdravstvenega kartona, ki se nanaša na kritično obdobje, brez ustreznega strokovnega znanja ni mogoče razbrati, ali je bila pokojna dementna že v času preklica oporoke ali ne.
Glede na dejstvo, da je priznanje o višini dolga dala družba, ki je bila izbrisna iz registra gospodarskih družb na podlagi ZFPPod, to priznanje dolga pa sta aktivna družbenika na prvem naroku preklicala, je njun preklic upoštevati in šteti, da višina dolga ni priznana.
Odločba tožene stranke v delu, v katerem določa, da tožniku preneha delovno razmerje zaradi upokojitve, je zakonita, saj je bila izdana na podlagi tožnikove zahteve za starostno oziroma predčasno upokojitev oziroma na podlagi njegove pobude po tem, ko je izpolnil pogoje za upokojitev po 2. odstavku 108. člena ZObr.
plačilo za delo – dogovor o plačilu – svobodno urejanje medsebojnih pogodbenih razmerij
Tožeča stranka je bila v vtoževanem obdobju direktor tožene stranke in je upoštevaje načelo o svobodnem urejanju medsebojnih pogodbenih razmerij upravičena za plačila za opravljanje funkcije, četudi o tem stranki nista sklenili pisne pogodbe. Za upravičenost do plačila zadošča, da je bil dogovor o plačilu razviden iz konkludentnih ravnanj in da ga je tožeča stranka v sodnem postopku dokazala.
Med naštetimi pravnimi dejstvi, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, ni določeno, da bi se v zemljiško knjigo vpisovala zaznamba, da se v določeni stavbi nahaja stanovanje in tudi ne zaznamba lastninske pravice.
Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o zahtevanem vpisu vezano na zemljiškoknjižni predlog predlagateljev, zato je zemljiškoknjižna sodnica ravnala pravilno, ko je zaključila, da je bil predlog utemeljeno zavrnjen zaradi nepravilnega zahtevka za vpis ter da zato ni pomembno, ali je z listinami izkazan prenos lastninske pravice z investitorja na pravne naslednike oziroma splošno rečeno, s čim se je ukvarjala zemljiškoknjižna referentka, ki naj bi po trditvi pritožnikov predlog obravnavala kot predlog za vpis lastninske pravice.
Izvršilno sodišče ob odločanju o priznanju izvršilnih stroškov upnika ugotavlja upravičenost in višino stroškov sodnega izvršitelja tudi po dokončnosti obračunov.
kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote - zavarovanje pred odgovornostjo - kolektivno nezgodno zavarovanje
Toženec je po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenil dve zavarovanji in dejanske ugotovitve o tem dejstvu so odločilne ter dajejo podlago za uporabo določbe II. odst. 948. čl. ZOR, ki omogoča kumulacijo odškodnine iz odgovornosti tretjega in zavarovalne vsote iz osebnega zavarovanja.
ZSPJS člen 17, 17/2, 52/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije člen 26, 26/1.
odločba o napredovanju – sodno varstvo
Pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka za razveljavitev odločbe tožene stranke o zavrženju (prepoznega) ugovora gre za presojo pravilne uporabe materialnega prava, zaradi česar je treba sprejeti meritorno odločitev.
Ker je meja sporna med zemljišči, ki so v zasebni lasti in javno potjo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pomeni v katastru vrisana meja javne poti močnejšo pravico, saj se meje javne poti ne da premakniti zaradi drugačnega izvajanja posesti in še manj po pravični oceni.
Ker je izračun pokojnine priložen in ker tožnik izračuna z ničemer natančno ne izpodbija, ampak podaja le splošne navedbe o nepravilnosti in neobrazloženosti, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza s pridobitvijo izvedenskega mnenja, saj v pravilnost izračuna, ki temelji na podatkih matične evidence, ni utemeljenih dvomov.
1. Stroški za nakazilo sodnih taks in predujmov so v odvetniški tarifi posebej predvideni v 7. tč. 39. tar. št. v obliki "raznih drugih storitev". Spisovni podatki potrjujejo, da je odvetnik tožeče stranke nakazal s svojega računa sodno takso za tožbo ter predujem za izvedenca.
2. Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine pri zavarovalnicah, so ovrednoteni po tar. št. 18/1, torej enako kot sestavljanje tožbe. Nedvomno morajo zato taki zahtevki pred pravdo tudi izpolnjevati enako stroga merila v smislu obrazloženosti vloge in določenosti zahtevka.