• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 6
  • >
  • >>
  • 1.
    VDS sodba in sklep Pdp 1415/2006
    31.8.2007
    delovno pravo
    VDS0004168
    ZPIZ-1 člen 101, 102, 103, 104, 105, 105, 104, 103, 102, 101. ZDR člen 29, 29/1, 29/1-3, 31, 31/1, 31/2, 47, 47/2, 144, 171, 204, 204/1, 204/2, 29, 29/1, 29/1-3, 31, 31/1, 31/2, 47, 47/2, 144, 171, 204, 204/1, 204/2.
    odreditev dela na drugem delovnem mestu - ustna odredba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - invalid
    Če delodajalec delavcu ustno odredi opravljanje drugega dela, pa se s tem delavec ne strinja, mora pred vložitvijo tožbe postopati po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR.

    Delavec je imel v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno delo na točno določenem delovnem mestu, zato ga delodajalec z ustno odredbo ni smel napotiti na opravljanje drugega dela. Delavec bi lahko zakonito pričel z delom na drugem delovnem mestu le v primeru, če bi z njim delodajalec sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto. V primeru spremembe delovnega mesta je namreč potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi brez odpovedi prejšnje pogodbe o zaposlitvi.

    Delavec mora vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen ko mora po členu 31/2 ZDR opravljati tudi drugo delo, kot na primer v slučaju naravnih ali drugih nesreč (144. člen ZDR, 171. člen ZDR).

    Do uveljavitve noveliranega 101. člena ZPIZ-1 (pričel je veljati 1.1.2004) je delodajalec lahko delovnega invalida III. kategorije premestil na novo delovno mesto le z njegovim soglasjem, torej tako, da je z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto (ni pa mu mogel podati niti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi niti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti brez ponudbe nove). Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti s sočasno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (za drugo "ustrezno" delovno mesto) je bila mogoča šele od 1.1.2004 dalje (novela 101. člena ZPIZ-1), brez sočasne ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi pa šele od 1.1.2006 dalje (takrat so se pričele uporabljati določbe 102. do 105. člena ZPIZ).

     
  • 2.
    VDS sodba Pdp 1302/2006
    31.8.2007
    delovno pravo
    VDS0004135
    ZDR člen 90, 90/3, 90, 90/3. ZDSS-1 člen 41, 41/5, 41, 41/5.
    odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi- stroški postopka
    Če je predmet individualnega delovnega spora odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, se tak spor uvršča med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, ne glede na to, če delavec ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpiše. To pa pomeni, da delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

     
  • 3.
    VDS sodba in sklep Pdp 1263/2006
    31.8.2007
    delovno pravo
    VDS0004451
    ZOR člen 154. ZTPDR člen 73, 73/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca - protipravno ravnanje
    Ker tožena stranka odločitve o prenehanju delovnega razmerja (zaradi neupravičenega izostanka z dela, ki je bila v sodnem postopku razveljavljena) ni sprejela z namenom šikaniranja ali kakršnegakoli škodovanja, ni podana krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik v zvezi s tem utrpel.

     
  • 4.
    VDSS sodba Pdp 641/2007
    31.8.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005025
    ZDR člen 31, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZJU člen 154, 154/3.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
    Ker tožnik ni opravljal odrejenega dela v skladu z navodilom oziroma delovnim nalogom, ampak je brez vednosti in odobritve nadrejenega vodje nadzora opustil patruljo in odšel na območje druge policijske postaje, kjer je v gostinskem lokalu z za kriminalista neprimernim obnašanjem kršil javni red in mir, mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
  • 5.
    VDS sodba X Pdp 967/2007
    31.8.2007
    delovno pravo
    VDS0004170
    ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-č, 6, 6/1, 6/1-č.
    kolektivni delovni spor - stavka - rok za sodno varstvo
    Zmotno je stališče pritožbe, da je predlagatelj vložil predlog na ugotovitev nezakonitosti stavke prepozno, da je potekel razumni rok. ZDSS-1 v svojih določbah o postopku v kolektivnih delovnih sporih ne določa roka, v katerem bi moral predlagatelj vložiti predlog za odločanje delovnega sodišča o zakonitosti stavke. Tudi ZStk glede tega nima nobene določbe. Zaradi tega je ob izkazanem pravnem interesu za ugotovitev nezakonitosti stavke, kot ga izkazuje predlagatelj, v vsakem primeru potrebno šteti vloženi predlog za pravočasen.

     
  • 6.
    VDS sodba Pdp 736/2007
    30.8.2007
    delovno pravo
    VDS0004402
    ZVIT člen 166, 166.
    inventivni predlog - nagrada - stečajni postopek - prijava terjatev - zamudne obresti
    Tožnik je predhodno pri svojem delodajalcu prijavil inventivne predloge, ki po pristojnih organih niso bili obravnavani. Ker so se ti inventivni predlogi uporabljali v proizvodnji, je kljub temu upravičen do nagrade. Njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja v stečaju prerekane terjatve za plačilo nagrade je utemeljen.

    Ni utemeljen obrestni tožbeni zahtevek, saj tožnik obresti v stečajno maso ni prijavil.

     
  • 7.
    VDSS sodba Pdp 940/2006
    30.8.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005571
    ZDR člen 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – seznanitev z odpovednim razlogom – rok za podajo odpovedi
    Tožena stranka se je z odpovednim razlogom seznanila najkasneje tedaj, ko je tožnici podala pisno obvestilo o možnosti odpovedi, kar pomeni, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita le, če bi jo podala v nadaljnjih tridesetih dneh.
  • 8.
    VDS sodba Pdp 962/2006
    30.8.2007
    delovno pravo
    VDS0004151
    ZObr člen 88, 88/7, 100a, 88, 88/7, 100a.
    prenehanje delovnega razmerja - obsodba na kaznivo dejanje - sodno varstvo
    V primeru izpodbijanja ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje po 7. odstavku 88. člena ZObr direktno sodno varstvo ni dovoljeno, saj mora po 100. a členu ZObr delavec predhodno vložiti ugovor pri delodajalcu (t.i. notranja pot). Če z odločitvijo ni zadovoljen oziroma v primeru molka, pa lahko v 30 dneh zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodišču. Tožba, vložena direktno na sodišče, ne da bi delavec predhodno uveljavljal varstvo pravic pri delodajalcu, ni dopustna in se zavrže zaradi pomanjkanja procesne predpostavke.

     
  • 9.
    VDSS sodba Pdp 649/2007
    30.8.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005726
    ZDR člen 72. ZGD člen 449.
    razrešitev – direktor družbe – utemeljen razlog – odpravnina
    Zgolj pomanjkljivo pripravljen sanacijski program ni dovolj tehten razlog za razrešitev s funkcije direktorja. Ker tožena stranka tako ni dokazala utemeljenosti razrešitve, ima tožnik pravico do odpravnine, kot je bila za ta primer dogovorjena z individualno pogodbo o zaposlitvi.
  • 10.
    VSM sodba I Kp 284/2005
    30.8.2007
    kazensko materialno pravo
    VSM20524
    KZ člen 240, 240/2/1, 358, 358-3, 240, 240/2/1, 358, 358-3. ZKP člen 391, 391.
    kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin - lažna poslovna listina
    Pri kaznivem dejanju ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika (KZ) mora biti znano komu je obdolženi poslano listino predložil.

     
  • 11.
    VDSS sodba Pdp 1557/2006
    30.8.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0004547
    ZDR člen 31, 83, 88, 88/1, 88/1-3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – izostanek z dela – bolniški stalež
    Četudi je tožnik spornega dne delo opravljal le polovico delovnega časa, njegova odsotnost ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, saj je imel za celoten delovni dan priznan bolniški stalež za nego otroka. Dejstva, da je prišel na delo, kljub temu, da mu ni bi bilo treba, nato pa odšel po polovici delovnega časa, ni mogoče šteti kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
  • 12.
    VDSS sodba in sklep Pdp 508/2007
    30.8.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005021
    ZDR člen 73/1, 88, 88/1, 8/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenos dejavnosti – sprememba delodajalca
    Ker je tožena stranka delo čiščenja proizvodnih prostorov, ki ga je opravljala tožnica, prenesla na zunanjega izvajalca, bi morala zagotoviti, da bi se delovno razmerje tožnice nadaljevalo pri zunanjem izvajalcu kot delodajalcu prevzemniku. Kljub temu, da je bila tožnica edina delavka, ki je delo čiščenja proizvodnih prostorov opravljala, ni mogoče šteti, da sprememba načina opravljanja tega dela predstavlja poslovni razlog in je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka, nezakonita.
  • 13.
    VSC sodba Cp 1534/2006
    29.8.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC0001714
    ZPSPP člen 14, 14.
    premoženjska škoda - padec snega s strehe - poslovna stavba - vzdrževanje - najemnik
    Zagotoviti varno streho na poslovnem objektu je dolžnost lastnika poslovne stavbe, ki jo lahko prenese na najemnika, kar mora biti v najemni pogodbi izrecno določeno.

     
  • 14.
    VSC sodba Cp 574/2007
    29.8.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC0001730
    ZOR člen 200, 203, 948, 200, 203, 948.
    kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote - zavarovanje pred odgovornostjo - kolektivno nezgodno zavarovanje
    Toženec je po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenil dve zavarovanji in dejanske ugotovitve o tem dejstvu so odločilne ter dajejo podlago za uporabo določbe II. odst. 948. čl. ZOR, ki omogoča kumulacijo odškodnine iz odgovornosti tretjega in zavarovalne vsote iz osebnega zavarovanja.

     
  • 15.
    VSL sklep I Kp 946/2007
    29.8.2007
    kazensko procesno pravo
    VSL23043
    ZKP člen 478, 478/3, 478, 478/3.
    postopek proti mladoletnikom - glavna obravnava
    Čeprav je šlo za zapleteno dejansko stanje, je senat za mladoletnike odločil na seji senata.

    Ker se na seji dokazi ne izvajajo neposredno, se mora glavna obravnava razpisati tudi, kadar gre za zapleteno dejansko stanje, čeprav ni izrečen zavodski ukrep ali kazen.

     
  • 16.
    VSC sklep II Ip 553/2007
    29.8.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001734
    ZIZ člen 76, 76/1, 76/2, 76, 76/1, 76/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
    ustavitev izvršilnega postopka - stečaj samostojnega podjetnika - sposobnost biti stranka - neodpravljiva pomanjkljivost
    Če je bil med izvršilnim postopkom nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom - zaključen stečajni postopek, upnik pa izterjuje terjatev, ki je nastala v zvezi s poslovanjem samostojnega podjetnika, je treba izvršilni postopek ustaviti in razveljaviti morebiti opravljena izvršilna dejanja.

     
  • 17.
    VSK sodba I Cp 991/2006
    29.8.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003366
    OZ člen 154, 154.
    prometna nesreča - poškodba hrbtenice
    Logična reakcija povprečno skrbnega voznika je, da skuša preprečiti čelno trčenje, saj so prav ob takšnem trčenju zaradi seštevanja hitrosti vozil poškodbe najhujše. Zato je tožnica z umikom na nasprotni, v tistem trenutku prosti vozni pas, reagirala tako kot bi reagiral vsak povprečno skrben voznik.

     
  • 18.
    VDSS sodba Psp 627/2006
    29.8.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0004619
    ZPP člen 243.
    izračun pokojnine – sodni izvedenec
    Ker je izračun pokojnine priložen in ker tožnik izračuna z ničemer natančno ne izpodbija, ampak podaja le splošne navedbe o nepravilnosti in neobrazloženosti, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza s pridobitvijo izvedenskega mnenja, saj v pravilnost izračuna, ki temelji na podatkih matične evidence, ni utemeljenih dvomov.
  • 19.
    VSC sklep II Ip 763/2007
    29.8.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001662
    ZIZ člen 95, 95/1, 95, 95/1.
    ustavitev izvršbe
    Sodišče prve stopnje je preuranjeno ustavilo izvršbo v celoti, saj je upnik še pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe predlagal nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe.

     
  • 20.
    VSL sklep II Cp 6371/2006
    29.8.2007
    DEDNO PRAVO
    VSL51665
    ZD člen 25, 26, 28, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 212, 213, 220, 25, 26, 28, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 212, 213, 220.
    nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - napotitev
    Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja, saj oporočitelju onemogoča popolno neupoštevanje zakonitega dednega reda. Privilegirane osebe (t. i. nujni dediči) ne morejo in ne smejo biti prikrajšane ne mortis causa (tj. z oporočnimi razpolaganji) niti inter vivos (z neodplačnimi razpolaganji (darili) zapustnika v času življenja). V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, torej če je načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, govorimo o t. i. prikrajšanju nujnega deleža. V takem primeru se na izrecno zahtevo nujnega dediča, ki je prikrajšan, zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa to ne zadošča, pa se vrnejo tudi darila. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku, vendar lahko zapuščinsko sodišče samo odloči le tedaj, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, v nasprotnem primeru pa je treba dediča napotiti na pravdo. Če ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa samo tedaj, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevek priznajo. Če takega zahtevka ne priznajo ali če obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, lahko nujni dedič svoj zahtevek uveljavlja le v pravdi.

    Tu postavljeni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo z obrazložitvijo, da gre za zahtevek, ki se uveljavlja v zapuščinskem postopku, v pravdi pa se o njem lahko odloča šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Tako stališče je materialnopravno zmotno. Drži sicer, da je treba nujni delež uveljavljati v zapuščinskem postopku (in to je tožnica tudi storila), vendar pa zapuščinsko sodišče ne more (in ne sme) odločati, če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna višina nujnega deleža. V takem primeru namreč obstoji spor, o katerem mora odločati pravdno sodišče. Če bi vzdržala teza prvostopenjska sodišča, da bi bilo o predmetnem tožbenem zahtevku mogoče odločati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (s čimer sodišče prvo stopnje namiguje, da je tožba preuranjena oziroma (zaenkrat) nesklepčna), bi bila tožnici, kot ta v pritožbi pravilno opozarja, kršena pravica do sodnega varstva. Sklep o dedovanju namreč veže tiste osebe, ki so bile udeležene v zapuščinskem postopku (220. člen ZD), pri čemer se del določbe 220. člena ZD, ki se glasi "kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi", nanaša zgolj na primere, ko zapuščinski postopek ni bil prekinjen. Če pa je bil prekinjen in je napoteni dedič svoj zahtevek uveljavljal v pravdi, potem ga pravnomočna odločitev o tem tožbenem zahtevku veže in ga, ker gre za res iudicata, po pravnomočnosti sklepa ne glede na določilo 220. člena ZD, ki mu to pravico daje, ne bo mogel več uveljavljati v pravdi. S pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka bi tožnica izgubila vsakršno možnost, da svoj nujni delež uveljavlja - zapuščinsko sodišče bi bilo namreč "vezano" na odločitev, ki je posledica napotitve, nove pravde pa po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zaradi res iudicata ne bi bilo mogoče začeti.

     
  • <<
  • <
  • 1
  • od 6
  • >
  • >>