ZDR člen 90, 90/3, 90, 90/3. ZDSS-1 člen 41, 41/5, 41, 41/5.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi- stroški postopka
Če je predmet individualnega delovnega spora odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, se tak spor uvršča med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, ne glede na to, če delavec ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpiše. To pa pomeni, da delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
odreditev dela na drugem delovnem mestu - ustna odredba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - invalid
Če delodajalec delavcu ustno odredi opravljanje drugega dela, pa se s tem delavec ne strinja, mora pred vložitvijo tožbe postopati po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR.
Delavec je imel v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno delo na točno določenem delovnem mestu, zato ga delodajalec z ustno odredbo ni smel napotiti na opravljanje drugega dela. Delavec bi lahko zakonito pričel z delom na drugem delovnem mestu le v primeru, če bi z njim delodajalec sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto. V primeru spremembe delovnega mesta je namreč potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi brez odpovedi prejšnje pogodbe o zaposlitvi.
Delavec mora vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen ko mora po členu 31/2 ZDR opravljati tudi drugo delo, kot na primer v slučaju naravnih ali drugih nesreč (144. člen ZDR, 171. člen ZDR).
Do uveljavitve noveliranega 101. člena ZPIZ-1 (pričel je veljati 1.1.2004) je delodajalec lahko delovnega invalida III. kategorije premestil na novo delovno mesto le z njegovim soglasjem, torej tako, da je z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto (ni pa mu mogel podati niti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi niti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti brez ponudbe nove). Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti s sočasno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (za drugo "ustrezno" delovno mesto) je bila mogoča šele od 1.1.2004 dalje (novela 101. člena ZPIZ-1), brez sočasne ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi pa šele od 1.1.2006 dalje (takrat so se pričele uporabljati določbe 102. do 105. člena ZPIZ).
ZDR člen 31, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZJU člen 154, 154/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ker tožnik ni opravljal odrejenega dela v skladu z navodilom oziroma delovnim nalogom, ampak je brez vednosti in odobritve nadrejenega vodje nadzora opustil patruljo in odšel na območje druge policijske postaje, kjer je v gostinskem lokalu z za kriminalista neprimernim obnašanjem kršil javni red in mir, mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
kolektivni delovni spor - stavka - rok za sodno varstvo
Zmotno je stališče pritožbe, da je predlagatelj vložil predlog na ugotovitev nezakonitosti stavke prepozno, da je potekel razumni rok. ZDSS-1 v svojih določbah o postopku v kolektivnih delovnih sporih ne določa roka, v katerem bi moral predlagatelj vložiti predlog za odločanje delovnega sodišča o zakonitosti stavke. Tudi ZStk glede tega nima nobene določbe. Zaradi tega je ob izkazanem pravnem interesu za ugotovitev nezakonitosti stavke, kot ga izkazuje predlagatelj, v vsakem primeru potrebno šteti vloženi predlog za pravočasen.
Ker tožena stranka odločitve o prenehanju delovnega razmerja (zaradi neupravičenega izostanka z dela, ki je bila v sodnem postopku razveljavljena) ni sprejela z namenom šikaniranja ali kakršnegakoli škodovanja, ni podana krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik v zvezi s tem utrpel.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenos dejavnosti – sprememba delodajalca
Ker je tožena stranka delo čiščenja proizvodnih prostorov, ki ga je opravljala tožnica, prenesla na zunanjega izvajalca, bi morala zagotoviti, da bi se delovno razmerje tožnice nadaljevalo pri zunanjem izvajalcu kot delodajalcu prevzemniku. Kljub temu, da je bila tožnica edina delavka, ki je delo čiščenja proizvodnih prostorov opravljala, ni mogoče šteti, da sprememba načina opravljanja tega dela predstavlja poslovni razlog in je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka, nezakonita.
V primeru izpodbijanja ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje po 7. odstavku 88. člena ZObr direktno sodno varstvo ni dovoljeno, saj mora po 100. a členu ZObr delavec predhodno vložiti ugovor pri delodajalcu (t.i. notranja pot). Če z odločitvijo ni zadovoljen oziroma v primeru molka, pa lahko v 30 dneh zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodišču. Tožba, vložena direktno na sodišče, ne da bi delavec predhodno uveljavljal varstvo pravic pri delodajalcu, ni dopustna in se zavrže zaradi pomanjkanja procesne predpostavke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – izostanek z dela – bolniški stalež
Četudi je tožnik spornega dne delo opravljal le polovico delovnega časa, njegova odsotnost ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, saj je imel za celoten delovni dan priznan bolniški stalež za nego otroka. Dejstva, da je prišel na delo, kljub temu, da mu ni bi bilo treba, nato pa odšel po polovici delovnega časa, ni mogoče šteti kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
razrešitev – direktor družbe – utemeljen razlog – odpravnina
Zgolj pomanjkljivo pripravljen sanacijski program ni dovolj tehten razlog za razrešitev s funkcije direktorja. Ker tožena stranka tako ni dokazala utemeljenosti razrešitve, ima tožnik pravico do odpravnine, kot je bila za ta primer dogovorjena z individualno pogodbo o zaposlitvi.
inventivni predlog - nagrada - stečajni postopek - prijava terjatev - zamudne obresti
Tožnik je predhodno pri svojem delodajalcu prijavil inventivne predloge, ki po pristojnih organih niso bili obravnavani. Ker so se ti inventivni predlogi uporabljali v proizvodnji, je kljub temu upravičen do nagrade. Njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja v stečaju prerekane terjatve za plačilo nagrade je utemeljen.
Ni utemeljen obrestni tožbeni zahtevek, saj tožnik obresti v stečajno maso ni prijavil.
Pri kaznivem dejanju ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika (KZ) mora biti znano komu je obdolženi poslano listino predložil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – seznanitev z odpovednim razlogom – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z odpovednim razlogom seznanila najkasneje tedaj, ko je tožnici podala pisno obvestilo o možnosti odpovedi, kar pomeni, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita le, če bi jo podala v nadaljnjih tridesetih dneh.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 287, 287.
Način vračunanja plačila, ki se zadostuje, da bi se mogle poravnati vse obveznosti med strankami izvršilnega postopka, glede na to, kateri izvršilni postopek je začel teči prej, nima zakonske podlage.
Sodišče prve stopnje je zaradi zmotnega materialnopravnega zaključka, da sta pravdni stranki sklenili družbeno pogodbo, na podlagi katere je prišlo do nastanka skupne lastnine, in gre pri tožbenem zahtevku za zahtevek na ugotovitev solastnega deleža na skupnem premoženju, dejansko stanje nepopolno ugotovilo, saj ni ugotavljalo odločilnih dejstev in v posledici tega sodba nima vseh razlogov, da bi se jo dalo preizkusiti. Stališče, da je z vložkom strank v nakup nastala skupna lastnina, ni pravilno. Sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo vsebine dogovora pravdnih strank in kaj je bil končni cilj dogovora strank (namen - kavza) o pridobitvi nepremičnin.
Logična reakcija povprečno skrbnega voznika je, da skuša preprečiti čelno trčenje, saj so prav ob takšnem trčenju zaradi seštevanja hitrosti vozil poškodbe najhujše. Zato je tožnica z umikom na nasprotni, v tistem trenutku prosti vozni pas, reagirala tako kot bi reagiral vsak povprečno skrben voznik.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor, saj v njem ni navedel takšnih dejstev, ki bi, v kolikor bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno ustavilo izvršbo v celoti, saj je upnik še pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe predlagal nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe.
nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - napotitev
Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja, saj oporočitelju onemogoča popolno neupoštevanje zakonitega dednega reda. Privilegirane osebe (t. i. nujni dediči) ne morejo in ne smejo biti prikrajšane ne mortis causa (tj. z oporočnimi razpolaganji) niti inter vivos (z neodplačnimi razpolaganji (darili) zapustnika v času življenja). V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, torej če je načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, govorimo o t. i. prikrajšanju nujnega deleža. V takem primeru se na izrecno zahtevo nujnega dediča, ki je prikrajšan, zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa to ne zadošča, pa se vrnejo tudi darila. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku, vendar lahko zapuščinsko sodišče samo odloči le tedaj, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, v nasprotnem primeru pa je treba dediča napotiti na pravdo. Če ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa samo tedaj, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevek priznajo. Če takega zahtevka ne priznajo ali če obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, lahko nujni dedič svoj zahtevek uveljavlja le v pravdi.
Tu postavljeni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo z obrazložitvijo, da gre za zahtevek, ki se uveljavlja v zapuščinskem postopku, v pravdi pa se o njem lahko odloča šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Tako stališče je materialnopravno zmotno. Drži sicer, da je treba nujni delež uveljavljati v zapuščinskem postopku (in to je tožnica tudi storila), vendar pa zapuščinsko sodišče ne more (in ne sme) odločati, če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna višina nujnega deleža. V takem primeru namreč obstoji spor, o katerem mora odločati pravdno sodišče. Če bi vzdržala teza prvostopenjska sodišča, da bi bilo o predmetnem tožbenem zahtevku mogoče odločati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (s čimer sodišče prvo stopnje namiguje, da je tožba preuranjena oziroma (zaenkrat) nesklepčna), bi bila tožnici, kot ta v pritožbi pravilno opozarja, kršena pravica do sodnega varstva. Sklep o dedovanju namreč veže tiste osebe, ki so bile udeležene v zapuščinskem postopku (220. člen ZD), pri čemer se del določbe 220. člena ZD, ki se glasi "kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi", nanaša zgolj na primere, ko zapuščinski postopek ni bil prekinjen. Če pa je bil prekinjen in je napoteni dedič svoj zahtevek uveljavljal v pravdi, potem ga pravnomočna odločitev o tem tožbenem zahtevku veže in ga, ker gre za res iudicata, po pravnomočnosti sklepa ne glede na določilo 220. člena ZD, ki mu to pravico daje, ne bo mogel več uveljavljati v pravdi. S pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka bi tožnica izgubila vsakršno možnost, da svoj nujni delež uveljavlja - zapuščinsko sodišče bi bilo namreč "vezano" na odločitev, ki je posledica napotitve, nove pravde pa po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zaradi res iudicata ne bi bilo mogoče začeti.
kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote - zavarovanje pred odgovornostjo - kolektivno nezgodno zavarovanje
Toženec je po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenil dve zavarovanji in dejanske ugotovitve o tem dejstvu so odločilne ter dajejo podlago za uporabo določbe II. odst. 948. čl. ZOR, ki omogoča kumulacijo odškodnine iz odgovornosti tretjega in zavarovalne vsote iz osebnega zavarovanja.