ZDR člen 90, 90/3, 90, 90/3. ZDSS-1 člen 41, 41/5, 41, 41/5.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi- stroški postopka
Če je predmet individualnega delovnega spora odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, se tak spor uvršča med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, ne glede na to, če delavec ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpiše. To pa pomeni, da delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
Ker tožena stranka odločitve o prenehanju delovnega razmerja (zaradi neupravičenega izostanka z dela, ki je bila v sodnem postopku razveljavljena) ni sprejela z namenom šikaniranja ali kakršnegakoli škodovanja, ni podana krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik v zvezi s tem utrpel.
ZDR člen 31, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZJU člen 154, 154/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ker tožnik ni opravljal odrejenega dela v skladu z navodilom oziroma delovnim nalogom, ampak je brez vednosti in odobritve nadrejenega vodje nadzora opustil patruljo in odšel na območje druge policijske postaje, kjer je v gostinskem lokalu z za kriminalista neprimernim obnašanjem kršil javni red in mir, mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
odreditev dela na drugem delovnem mestu - ustna odredba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - invalid
Če delodajalec delavcu ustno odredi opravljanje drugega dela, pa se s tem delavec ne strinja, mora pred vložitvijo tožbe postopati po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR.
Delavec je imel v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno delo na točno določenem delovnem mestu, zato ga delodajalec z ustno odredbo ni smel napotiti na opravljanje drugega dela. Delavec bi lahko zakonito pričel z delom na drugem delovnem mestu le v primeru, če bi z njim delodajalec sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto. V primeru spremembe delovnega mesta je namreč potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi brez odpovedi prejšnje pogodbe o zaposlitvi.
Delavec mora vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen ko mora po členu 31/2 ZDR opravljati tudi drugo delo, kot na primer v slučaju naravnih ali drugih nesreč (144. člen ZDR, 171. člen ZDR).
Do uveljavitve noveliranega 101. člena ZPIZ-1 (pričel je veljati 1.1.2004) je delodajalec lahko delovnega invalida III. kategorije premestil na novo delovno mesto le z njegovim soglasjem, torej tako, da je z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto (ni pa mu mogel podati niti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi niti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti brez ponudbe nove). Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti s sočasno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (za drugo "ustrezno" delovno mesto) je bila mogoča šele od 1.1.2004 dalje (novela 101. člena ZPIZ-1), brez sočasne ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi pa šele od 1.1.2006 dalje (takrat so se pričele uporabljati določbe 102. do 105. člena ZPIZ).
kolektivni delovni spor - stavka - rok za sodno varstvo
Zmotno je stališče pritožbe, da je predlagatelj vložil predlog na ugotovitev nezakonitosti stavke prepozno, da je potekel razumni rok. ZDSS-1 v svojih določbah o postopku v kolektivnih delovnih sporih ne določa roka, v katerem bi moral predlagatelj vložiti predlog za odločanje delovnega sodišča o zakonitosti stavke. Tudi ZStk glede tega nima nobene določbe. Zaradi tega je ob izkazanem pravnem interesu za ugotovitev nezakonitosti stavke, kot ga izkazuje predlagatelj, v vsakem primeru potrebno šteti vloženi predlog za pravočasen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenos dejavnosti – sprememba delodajalca
Ker je tožena stranka delo čiščenja proizvodnih prostorov, ki ga je opravljala tožnica, prenesla na zunanjega izvajalca, bi morala zagotoviti, da bi se delovno razmerje tožnice nadaljevalo pri zunanjem izvajalcu kot delodajalcu prevzemniku. Kljub temu, da je bila tožnica edina delavka, ki je delo čiščenja proizvodnih prostorov opravljala, ni mogoče šteti, da sprememba načina opravljanja tega dela predstavlja poslovni razlog in je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka, nezakonita.
inventivni predlog - nagrada - stečajni postopek - prijava terjatev - zamudne obresti
Tožnik je predhodno pri svojem delodajalcu prijavil inventivne predloge, ki po pristojnih organih niso bili obravnavani. Ker so se ti inventivni predlogi uporabljali v proizvodnji, je kljub temu upravičen do nagrade. Njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja v stečaju prerekane terjatve za plačilo nagrade je utemeljen.
Ni utemeljen obrestni tožbeni zahtevek, saj tožnik obresti v stečajno maso ni prijavil.
V primeru izpodbijanja ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje po 7. odstavku 88. člena ZObr direktno sodno varstvo ni dovoljeno, saj mora po 100. a členu ZObr delavec predhodno vložiti ugovor pri delodajalcu (t.i. notranja pot). Če z odločitvijo ni zadovoljen oziroma v primeru molka, pa lahko v 30 dneh zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodišču. Tožba, vložena direktno na sodišče, ne da bi delavec predhodno uveljavljal varstvo pravic pri delodajalcu, ni dopustna in se zavrže zaradi pomanjkanja procesne predpostavke.
razrešitev – direktor družbe – utemeljen razlog – odpravnina
Zgolj pomanjkljivo pripravljen sanacijski program ni dovolj tehten razlog za razrešitev s funkcije direktorja. Ker tožena stranka tako ni dokazala utemeljenosti razrešitve, ima tožnik pravico do odpravnine, kot je bila za ta primer dogovorjena z individualno pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – izostanek z dela – bolniški stalež
Četudi je tožnik spornega dne delo opravljal le polovico delovnega časa, njegova odsotnost ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, saj je imel za celoten delovni dan priznan bolniški stalež za nego otroka. Dejstva, da je prišel na delo, kljub temu, da mu ni bi bilo treba, nato pa odšel po polovici delovnega časa, ni mogoče šteti kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – seznanitev z odpovednim razlogom – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z odpovednim razlogom seznanila najkasneje tedaj, ko je tožnici podala pisno obvestilo o možnosti odpovedi, kar pomeni, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita le, če bi jo podala v nadaljnjih tridesetih dneh.
Pri kaznivem dejanju ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika (KZ) mora biti znano komu je obdolženi poslano listino predložil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - sprememba delodajalca
Če gre za prenos kadrovske funkcije na drugo pravno osebo, ki ustreza institutu spremembe delodajalca v smislu 73. člena ZDR, ni podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Potrebno je šteti, da se delovno razmerje prevzetega delavca nadaljuje pri delodajalcu prevzemniku. Dejstvo, da pripojitev tožene stranke ni imela formalizirane oblike ne pomeni, da ne gre za spremembo delodajalca. Morebitna odsotnost pogodbenega temelja za prenos kadrovske funkcije ne prepreči ugotovitve obstoja dejanskega stanu prenosa dejavnosti.
Pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba preveriti pravočasnost podane odpovedi, pri čemer začetka subjektivnega roka ni mogoče vezati na datum spremembe akta o sistemizaciji. Ni odločilno, kdaj je bilo delovno mesto tožnice formalno ukinjeno, ampak kdaj je bila tožena stranka dokončno seznanjena s tem, da zaradi prenosa kadrovske funkcije njenega dela ne bo več potrebovala.
premoženjska škoda - padec snega s strehe - poslovna stavba - vzdrževanje - najemnik
Zagotoviti varno streho na poslovnem objektu je dolžnost lastnika poslovne stavbe, ki jo lahko prenese na najemnika, kar mora biti v najemni pogodbi izrecno določeno.
kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote - zavarovanje pred odgovornostjo - kolektivno nezgodno zavarovanje
Toženec je po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenil dve zavarovanji in dejanske ugotovitve o tem dejstvu so odločilne ter dajejo podlago za uporabo določbe II. odst. 948. čl. ZOR, ki omogoča kumulacijo odškodnine iz odgovornosti tretjega in zavarovalne vsote iz osebnega zavarovanja.
ZGD člen 416, 416/2, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/4.
sprememba družbenika v d.o.o. - izstop iz d.o.o. - spremembe v osnovnem kapitalu – prenos poslovnega deleža – pogodba v obliki notarskega zapisa
1. Do spremembe družbenika v d.o.o. lahko pride na različne načine: z izstopom, s prenosom poslovnega deleža ali z izključitvijo. Z izstopom ali izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika. V treh mesecih po izstopu oz. izključitvi pa morajo drugi družbeniki za znesek poslovnega deleža, ki je prenehal, sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala oz. prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža. Na podlagi predloženih listinskih dokazov ni mogoče zaključiti, da bi novi družbeniki namesto prejšnjih vplačali nove osnovne vložke in tako ohranili osnovni kapital družbe. To nadalje pomeni, da do sprememb v osnovnem kapitalu sploh ni prišlo in da prvi dolžnik ni uspel dokazati, da bi iz družbe izstopil na način, kot je določal takrat veljavni ZGD. Če ni prišlo do izstopa, pa se je osnovni kapital lahko ohranil le tako, da so prejšnji družbeniki na nove svoj poslovni delež prenesli.
2. Z izjavo volje brez predpisane obličnosti, ni moglo priti do veljavne spremembe družbenika.
razveljavitev sklepa o izvršbi - zavrženje predloga za izvršbo - potek roka za popravo
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preuranjeno razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo upnikov predlog za izvršbo, saj se rok za popravo predloga za izvršbo, ki mu ga je določilo s posebnim sklepom, še ni iztekel.
Med naštetimi pravnimi dejstvi, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, ni določeno, da bi se v zemljiško knjigo vpisovala zaznamba, da se v določeni stavbi nahaja stanovanje in tudi ne zaznamba lastninske pravice.
Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o zahtevanem vpisu vezano na zemljiškoknjižni predlog predlagateljev, zato je zemljiškoknjižna sodnica ravnala pravilno, ko je zaključila, da je bil predlog utemeljeno zavrnjen zaradi nepravilnega zahtevka za vpis ter da zato ni pomembno, ali je z listinami izkazan prenos lastninske pravice z investitorja na pravne naslednike oziroma splošno rečeno, s čim se je ukvarjala zemljiškoknjižna referentka, ki naj bi po trditvi pritožnikov predlog obravnavala kot predlog za vpis lastninske pravice.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 287, 287.
Način vračunanja plačila, ki se zadostuje, da bi se mogle poravnati vse obveznosti med strankami izvršilnega postopka, glede na to, kateri izvršilni postopek je začel teči prej, nima zakonske podlage.
Ker se je dedinja M.R. k dedovanju nujnega deleža priglasila, njene potomke, to je pritožnice, nimajo v tem zapuščinskem postopku nobenih pravic. Ker nimajo pravic, je njihova pritožba nedovoljena. Dedni dogovor, da prejme nujna dedinja za 1/6 zapuščine v naravi 1/2 nepremičnine 1772 k.o. I. predstavlja dogovor o načinu delitve zapuščine. Takšen dedni dogovor sodišče povzame v sklep o dedovanju le, če so ga vsi dediči sporazumno dogovorili. Namesto dediča sicer lahko v postopku sodeluje tudi njegov pooblaščenec, če ima za to posebno pooblastilo.