povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - posebno težka invalidnost kot pravni standard - posredni oškodovanci - pravica do odškodnine
Določba 3. odstavka 201. člena ZOR daje pravico do denarne odškodnine osebi, ki sama ni neposredni oškodovanec, le izjemoma. Gre namreč za odstop od splošnega pravila, da imajo pravico do odškodnine le neposredni oškodovanci. Zato je omejen krog posrednih oškodovancev, ki imajo kljub splošnemu pravilu pravico do odškodnine, poleg tega pa imajo pravico do odškodnine samo v izjemno težkih primerih. Gre torej za izjemo, ki terja restriktiven pristop tudi pri interpretaciji pravnega standarda "posebno težka invalidnost".
Obravnavani primer, po presoji revizijskega sodišča, ne sodi v skupino izjemnih primerov invalidnosti. Opisano stanje pri neposrednem oškodovancu, to je začetne vezanosti na tujo pomoč, sicer pa duševne spremenjenosti, trajno prisotnega depresivnega stanja, hudih glavobolov, epilepsije, motenj uriniranja in potence, ki sta ga sodišči ugotovili v obdobju sedmih let po poškodbi, ne sodi med takšne izjemno težke primere. To velja še posebej ob ugotovitvi, da je šlo za obdobje zdravljenja ter da se je stanje neposrednega oškodovanca (čeprav ob velikih naporih vseh) po letu 1995 nekoliko izboljšalo.
strah - ravnanje oškodovanca - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev negmotne škode - vožnja z vinjenim voznikom - avtoštop - skrbnost povprečnega človeka kot pravni standard
V okoliščinah, v katerih je tožnica kot avtoštoparka prisedla v avtomobil, standard skrbnosti ne zahteva posebnega preverjanja, ali ni morda voznik pod vplivom alkohola.
Od sodišč ni mogoče zahtevati, da bi vselej navajala tudi razpone odškodnin, ter da bi "magični preskok" iz ugotovitev o obsegu škode v odločitev o višini zadoščenja obrazložila še kako drugače, kot z navedbo konkretnih okoliščin, ki so pomembne za odmero odškodnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22263
KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - izvajanje dokazov - dokazni predlog - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V izreku prvostopenjske sodbe opisan očitek, da je obsojenec ogrozil varnost oškodovanke z besedami, da jo bo ubil in da zanj ni zakona, da jebe sud, državo in Kučana, vsebuje vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ.
Ker obsojenec ni predlagal izvedbe dokazov z zaslišanjem dveh prič, ki sta bili prisotni ob dogodku, sodišče pa je v skladu z načelom proste presoje dokazov (1. odstavek 18. člena ZKP) zaključilo, da je dejansko stanje razčiščeno do te mere, da lahko odloči, pomeni navajanje v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je sodišče kršilo obsojencu pravico do obrambe, ker ni zaslišalo navedenih prič, le uveljavljanje razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
zaščita kmetije - preveritev pogojev za zaščito kmetije
Po določbi 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev se za zaščiteno kmetijo opredeli le tiste kmetijsko-gozdarske gospodarske enote, ki so v lasti, solasti ali skupni lasti največ dveh oseb. Zato v sestavo zaščitene kmetije ne sodijo nepremičnine in zemljišča, ki jih je tožnica podedovala skupaj s petimi dediči.
Dejanske ugotovitve obeh sodišč so bile podlaga za pravilen materialnopravni sklep o tožnikovi nedobroverni posesti. Čim pa je tako, tožnik v nobenem primeru ni mogel priposestvovati lastninske pravice na spornih parcelah. Zato niti ni pravno pomembna okoliščina, da v obdobju od 1963 do 1974, ko sta bili sporni parceli v družbeni lasti, priposestvovanje po takrat veljavnem pravu ni moglo teči.
Da bi pogodbena stranka odškodninsko odgovarjala za nepravilno izpolnitev, ni dovolj, da se njene posledice pokažejo v premoženjski sferi druge (pogodbi zveste) stranke, pač pa mora biti tudi vzrok zanje v sferi stranke, ki ni pravilno izpolnila. Uporaba 263. člena ZOR zahteva predvsem oceno, iz čigave sfere izvira vzrok tveganja, ki se je realiziralo v škodi, in katera od strank to tveganje lažje obvladuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22238
KZ člen 302, 302/1, 302/4. ZoNZ člen 46, 46/2, 46/3.ZKP člen 344, 344/1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - policist pripravnik - sprememba obtožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje po 4. v zvezi s 1. odstavkom 302. člena KZ je pod določenimi pogoji mogoče storiti tudi proti policistu pripravniku, ko ta dejansko opravlja naloge javne varnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati izrečene kazenske sankcije kot previsoke razen v primeru, če gre za nezakonito kazensko sankcijo.
Načelo socialne države je narekovalo vzpostavitev ravnotežja med upravičenci do vrnitve zaplenjenega premoženja oziroma do plačila odškodnine in tistimi, ki bodo te obveznosti dolžni izpolniti.
Podlaga za takšno odločitev je bila med drugim ugotovitev, da so bili tudi tedanji kazenski postopki sredstvo za podržavljanje proizvajalnih sredstev, zato naj bi se tudi krivice, ki so bile storjene z neupravičenimi zaplembami, popravljale po enakih merilih, kot veljajo za tiste, ki jim je bilo na drug način odvzeto premoženje s strani države. Čeprav določba 145.a ZIKS posega v pravice upravičencev retroaktivno, je ta poseg dopusten, saj ga opravičuje javna korist, razlog za poseg v postopke, ki so v teku, pa je bil nujen.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - priče - uporaba zapiskov pri zaslišanju
Nobenega razloga ni, da sodišče ne bi dovolilo priči, da pri zaslišanju uporablja svoje zapiske, še posebno če gre za lastnoročno pisanje, sestavljeno istočasno z dogodkom, pri čemer se šteje, da gre za tako pisanje tudi takrat, če ga je priča sestavila, ko je imela prvo praktično možnost za sestavo beležke, torej ko so vtisi o dejanju še sveži.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poklicna bolezen - azbestoza - predčasna upokojitev s polno pokojnino
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodišče odmerja odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti po stanju ob odločanju, ki je po ugotovitvah iz izpodbijane sodbe pri tožniku trenutno takšno, da njegove osnovne življenjske aktivnosti niso okrnjene - le da se mora zaradi stalnih bolečin v prsih, napadov suhega kašlja in znojenja paziti pred prehladom, ter da gre pri tožniku za blago restrikcijo pljučne funkcije, ki še ne bi smela povzročati težav. Z zgoraj obrazloženim pa je že odgovorjeno tudi na revizijske očitke o neupoštevanju dejstva, da se je kot relativno mlad upokojenec predčasno znašel v položaju tiste kategorije ljudi, ki so za okolico v delovnem oziroma produktivnem smislu odpisani, saj ugotovljene aktivnosti tožnika kot upokojenca tega ne potrjujejo, med tem ko je predčasna upokojitev tožnika po neizpodbojnih dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP) odraz njegove lastne odločitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22237
URS člen 14, 22.ZKP člen 395, 395/1.KZ člen 134, 134/3.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - smučarska nesreča - vzročna zveza - malomarnost
Določbe 1. odstavka 395. člena ZKP si ni mogoče razlagati tako, da se mora drugostopenjsko sodišče izjaviti o vseh navedbah v pritožbi, ampak samo o tistih, ki so odločilnega pomena za pravilno in zakonito presojo zadeve. Če pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi in pravnimi sklepi v sodbi prvostopenjskega sodišča, ni dolžno ponavljati argumentov, ki jih že vsebuje izpodbijana prvostopenjska odločba.
Sklicevanje na zgolj eno pravnomočno odločbo, v kateri da je šlo za podobne dejanske in pravne okoliščine, in je v njej sodišče odločilo drugače, nikakor ni podlaga, ki bi utemeljevala zatrjevano kršitev ustavnih pravic do enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic.
Ker je iz opisa razvidno, da je obsojenec takoj, ko je zapeljal čez prelomnico, zadel v smučarja S.L., da ju je nato "vrglo" (kar je treba razumeti, da poslej svoje vožnje nista mogla več nadzorovati), v oškodovanca, ni mogoče šteti, da je iz tega razbrati, da je pretrgana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem obsojenca in hudo telesno poškodbo oškodovanca, saj je bilo ravno obsojenčevo ravnanje tisto, ki je povzročilo ugotovljeni potek dogajanja.
Ker je malomarnost v abstraktnem in tudi v dejanskem opisu kaznivega dejanja po 3. v zvezi s 1. odstavkom 134. člena KZ izrecno navedena, v razlogih sodbe pa so natančno naštete okoliščine, na podlagi katerih je sodišče sklepalo, da je obsojenec kaznivo dejanje storil iz nezavestne malomarnosti, opis dejanja ni pomanjkljiv, zato ni podana kršitev 1. točke 1. odstavka 359. člena ZKP. Okoliščine, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o odsotnosti obsojenčeve zavesti, da lahko zaradi njegovega dejanja nastane prepovedana posledica, ki pa bi se je bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih moral in mogel zavedati, je namreč stvar dokazovanja in zadošča, če so navedene v razlogih sodbe.
ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3.ZPP člen 111, 111/4, 277, 277/1, 318.
zamudna sodba - pogoji za zamudno sodbo - pravočasnost odgovora na tožbo - sodne počitnice
V konkretni zadevi je rok za odgovor na tožbo pričel teči 11.7.2000 in je tekel do 14.7.2000. Ker v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, se je tek roka za vložitev odgovora na tožbo s 15. julijem prekinil in se nadaljeval 16. avgusta.
Odvzem protipravne premoženjske koristi je subsidiarne narave, saj se odvzame le v primeru, ko oškodovanec ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka.
Povrnitev škode, ki je bila povzročena s kaznivim dejanjem in jo je kot posebni pogoj mogoče naložiti obdolžencu v pogojni obsodbi, ne more zajemati tudi zamudnih obresti.
Pristojni inšpekcijski organ izda v primeru, če proizvodi, ki so dani v promet, ne ustrezajo predpisom, izdanim na podlagi SZta, odločbo, s katero prepove promet takih proizvodov, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
dodatek za pomoč in postrežbo - izdaja odločbe z učinkom za nazaj
Določba 123. člena ZVojI ne določa, da se zožijo oz. ukinejo že uveljavljene pravice za čas pred izdajo odločbe, izpodbijane v upravnem sporu. Zato ne upravni organ prve stopnje, ne tožena stranka nista imela podlage za izdajo odločbe z učinkom za nazaj.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 6, 12, 20, 24, 24/6, 29, 34, 34/1-2. ZUS člen 73. ZUP-1 člen 8, 10.
azil - priznanje azila - dezerter
Iz tožnikovih navedb ter informacij mednarodnih organizacij in drugih relevantnih poročil ne izhaja, da bi bil tožnik dezerter iz alžirske vojske, zato mu ni mogoče dati azila v Republiki Sloveniji. Za azil po 2. odstavku 1. člena ZAzil ne bi zadoščalo, če bi tožnik vsaj verjetno izkazal, da je dezerter, saj to samo po sebi ni dovolj za status begunca, temveč bi bilo treba izkazati še druge motive ali okoliščine za pobeg. Do priznanja azila po 3. odstavku 1. člena ZAzil pa bi bil tožnik glede na posledice, ki grozijo dezerterjem iz alžirske vojske ob vrnitvi v Alžirijo, upravičen, če bi bilo iz vseh okoliščin mogoče skleniti, da je dezerter.
vojaški invalid - priznanje pravice do doplačila za nakup tehničnega pripomočka - upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka - izjasnitev o odločilnih dejstvih
Tožena stranka je v revizijskem postopku zagrešila bistveno kršitev določb postopka, saj tožniku ni dala možnosti, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev (143. člen ZUP/86).
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem - ukrep, izrečen 20 let po zaključku gradnje
Če je bil ukrep urbanističnega inšpektorja uporabljen po več letih (21) od pričetka gradnje in že po tem, ko so bila gradbena dela končana, je ukrep ustavitve gradbenih del morda odveč, je pa na mestu ukrep, ki nalaga investitorju, da v določenem roku zahteva izdajo spremenjenega lokacijskega dovoljenja. Zakon ne določa, da bi bilo stanje sanirano oz. legalizirano, če je inšpekcijski organ šele kasneje ugotovil, da je neka zgradba zgrajena v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem.