SZ člen 117, 117/1, 117/5, 123, 123/1, 128, 128/3, 128/4. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA.ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/4.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - rok za vložitev zahteve za odkup - prekluzivni rok - navajanje dejstev in dokazov - eventualna maksima
Primerjava prve in druge pripravljalne vloge tožeče stranke pokaže, da gre za spremenjeno navedbo o bistveni dejanski okoliščini in torej prilagoditev lastnih trditev potrebam postopka. Ker so bile sporne navedbe podane prepozno, so s strani pritožbenega sodišča pravilno opredeljene kot nedovoljene in s tem neupoštevne.
Z zamudo prekluzivnega roka iz 123. člena SZ je tožnik izgubil pravico do odkupa stanovanja po privatizacijskih pravilih.
določitev statusa zaščitene kmetije - postopek začet po uradni dolžnosti - instrukcijski rok
Tako postopek preveritve kot postopek določitve zaščitene kmetije se uvedeta po uradni dolžnosti. Za oba velja petletni rok od uveljavitve ZDKG. Toda ker posledic zaradi prekinitve tega roka zakon ne določa, gre za instrukcijski rok.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenčev zagovornik z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, česar pa ni mogoče glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik je po prejemu izvedenskega mnenja svoj zahtevek spremenil in tudi skrčil tako, da je zahteval plačilo zavarovalnine v znesku 738.103,40 SIT. Sodišče prve stopnje je temu skrčenemu zahtevku ugodilo, toženka pa s svojo pritožbo proti tej sodbi ni uspela. Zato je lahko vrednost izpodbijanega dela sodbe druge stopnje le navedeni znesek. Ker pa ta ne presega mejnega zneska iz 2. odstavka 367. člena ZPP, toženkina revizija ni dovoljena.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 158, 173, 174, 174/1, 200.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - služenje vojaškega roka - poškodba pri izvajanju vojaške vaje - premagovanje pehotne ovire - ponovna poškodba zaradi neupoštevanja predpisanih omejitev telesnih aktivnosti - odgovornost države - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - povrnitev negmotne škode - individualizacija odškodnine
Usposabljanje vojakov je podvrženo vojaškim zahtevam, ki pogosto presegajo okvire običajnega tveganja in niso primerljive z riziki vsakdanjega življenja. Prav za to je šlo tudi v obravnavanem primeru, saj so morali vojaki v okviru urjenja premagati oviro, imenovano "žirafa", v čim krajšem času (pod pritiskom časovne meritve in zaporednega pošiljanja vojakov na ovire drugega za drugim) na način, ki jim ga je pokazal poveljnik - to je z vzponom do vrha 5 m visoke ovire in nato s povzpetjem čez rob na drugo stran ter po preprijemu prečke s seskokom vzvratno na trdo in neravno podlago. Premagovanje 5 m visoke ovire v teh pogojih in na tak način pa zanesljivo predstavlja nevarno dejavnost v pomenu določbe 173. člena ZOR, ki ima za posledico t.i. objektivno odgovornost tožene stranke za nastalo škodo (prvi odstavek 174. člena ZOR).
Tožnik si je isto koleno ponovno (dodatno) poškodoval 29.8.1995 zaradi naloženih mu zanj glede na njegovo tedanje zdravstveno stanje rekonvalescenta in zdravniška navodila prekomernih telesnih obremenitev, je pravilno tudi stališče o krivdni odgovornosti tožene stranke za tožniku na ta način nastalo dodatno škodo. Toženi stranki oziroma tožniku v vojaški službi nadrejenemu poveljniku so bile namreč znane iz zdravstvenih razlogov tožniku odrejene omejitve telesnega naprezanja, vendar se je tožnik kljub temu moral takoj naslednjega dne po vrnitvi v vojaško enoto udeležiti najmanj 5 km dolgega pohoda s polno vojaško opremo, težko najmanj 10 kg, med katerim si je isto in še ne povsem pozdravljeno koleno ponovno poškodoval.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - sojenje na seji
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker je svojo odločitev sprejelo na seji, čeprav je tožeča stranka zahtevala, da odloči po opravljeni glavni obravnavi.
hramba - gostinska hramba - povrnitev gmotne škode - odškodninska odgovornost hotelirja - kraja vozila s hotelskega parkirišča
Če se tožnica z revizijskimi trditvami, po katerih bi bilo treba parkirišče glede na njegovo lego neposredno ob hotelu šteti za del hotela, parkirana vozila pa za stvari, prevzete v hrambo, zavzema za presojo odgovornosti tožene stranke po pravilih o gostinski hrambi, ji je treba odgovoriti, da se z določbo prvega odstavka 724. člena ZOR predvidena odgovornost gostinca kot shranjevalca nanaša le na stvari, ki so jih "gosti prinesli s seboj". Presoja sodišč prve in druge stopnje, da gostov avtomobil ne spada v to kategorijo stvari, je materialnopravno pravilna.
Ker vidi tožnica podlago za krivdno odgovornost tožene stranke tudi v njeni opustitvi opozorila, da za hrambo avtomobilov ne odgovarja, je treba tudi s tem v zvezi tožnici odgovoriti, da obveščanje gostov o obsegu odgovornosti hotelirja ni njegova dolžnost. Glede odgovornosti, izključene po zakonu, namreč velja, da je ni in ne more nastati zgolj zaradi tega, ker hotelir svojih gostov na to ni opozoril oziroma jih ni s tem za vse možne primere vnaprej seznanil. Velja torej enako kot v obratni smeri, ko hotelir primerov svoje zakonite odgovornosti ne more izključiti zgolj z objavo o izkjučitvi odgovornosti, ki nima nobenega pravnega učinka (primerjaj z določbo 727. člena ZOR).
upravni spor - nevročitev odgovora na tožbo - kršitev pravil postopka
Nevročitev odgovora na tožbo ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ampak se presoja v vsakem primeru posebej, ali je kršitev vplivala oziroma ali bi lahko vplivala na zakonitost odločitve.
dokazovanje - izvedenci - izvedensko mnenje - odprava pomanjkljivosti v mnenju - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neupoštevanje postopkovnih napotkov iz 254. člena ZPP lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki pa je toženec v pritožbi ni uveljavljal. Zato se v reviziji na njo ne more sklicevati.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - denarna terjatev v tuji valuti - zavrženje revizije
Tožnica je zahtevala plačilo zneska 10.000 DEM v tolarski vrednosti. Kot vrednost spornega predmeta je navedla tolarsko vrednost tega zneska, ki ga je na dan vložitve tožbe preračunala na 970.000 SIT. Glede na takšno vrednost spornega predmeta revizija ni dovoljena.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji
Pritožnik se sme v pritožbi sklicevati na kršitev 2. odstavka 371. člena v zvezi s 6. točko 39. člena ZKP le, če je pravočasno, to je v okviru zakonskih rokov, zahteval izločitev, pa je bila zahteva zavrnjena. Ne more pa tega odklonitvenega razloga prvič uveljavljati šele v pritožbenem postopku, ne glede na to, kdaj je zvedel za okoliščine, ki bi utegnile vzbuditi dvom v sodnikovo nepristranskost, še manj pa v zahtevi za varstvo zakonitosti.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - odgovornost države - služenje vojaškega roka - poškodba pri športu - rokomet - skrbnost - nalet soigralca
Neutemeljen je očitek, da "bi moral organizator igre poskrbeti, da bi bila pravila igre spoštovana v taki meri, da do tolikšne poškodbe sploh ne bi moglo priti", ter da bi moral nadzornik igre škodni dogodek preprečiti. Če je namreč do naleta igralca nasprotnega moštva prišlo v okoliščinah, ki predstavljajo pričakovan oziroma normalen del rokometne igre (tožnik zatrjuje, da je med tekmo skočil in streljal proti golu, v tistem hipu pa da ga je nasprotni igralec od strani zadel s svojim kolenom v stranski del kolena - gl.
pripravljalno vlogo z dne 4.6.1998), potem tudi v primeru, če je bilo to dejanje nasprotnega igralca prekršek, samo po sebi še ne more predstavljati podlage za očitek, da bi morala tožena stranka "poskrbeti, da bi bila pravila igre spoštovana v taki meri, da bo tolikšne poškodbe sploh ne bi moglo priti". Sestavni del igre so namreč tudi kršitve pravil, seveda če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri (česar pa tožnik ne zatrjuje).
Pristojni inšpekcijski organ izda v primeru, če proizvodi, ki so dani v promet, ne ustrezajo predpisom, izdanim na podlagi SZta, odločbo, s katero prepove promet takih proizvodov, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
dodatek za pomoč in postrežbo - izdaja odločbe z učinkom za nazaj
Določba 123. člena ZVojI ne določa, da se zožijo oz. ukinejo že uveljavljene pravice za čas pred izdajo odločbe, izpodbijane v upravnem sporu. Zato ne upravni organ prve stopnje, ne tožena stranka nista imela podlage za izdajo odločbe z učinkom za nazaj.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 6, 12, 20, 24, 24/6, 29, 34, 34/1-2. ZUS člen 73. ZUP-1 člen 8, 10.
azil - priznanje azila - dezerter
Iz tožnikovih navedb ter informacij mednarodnih organizacij in drugih relevantnih poročil ne izhaja, da bi bil tožnik dezerter iz alžirske vojske, zato mu ni mogoče dati azila v Republiki Sloveniji. Za azil po 2. odstavku 1. člena ZAzil ne bi zadoščalo, če bi tožnik vsaj verjetno izkazal, da je dezerter, saj to samo po sebi ni dovolj za status begunca, temveč bi bilo treba izkazati še druge motive ali okoliščine za pobeg. Do priznanja azila po 3. odstavku 1. člena ZAzil pa bi bil tožnik glede na posledice, ki grozijo dezerterjem iz alžirske vojske ob vrnitvi v Alžirijo, upravičen, če bi bilo iz vseh okoliščin mogoče skleniti, da je dezerter.
umetnostni arhitekturni spomenik - varstvo spomenika - izdaja odločbe po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Odločba o varstvu spomenika se izda le po uradni dolžnosti. Zahteva za izdajo odločbe še ne pomeni, da gre za upravno stvar. Upravna stvar bi bila šele, ko bi tožena stranka odločbo izdala.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem - ukrep, izrečen 20 let po zaključku gradnje
Če je bil ukrep urbanističnega inšpektorja uporabljen po več letih (21) od pričetka gradnje in že po tem, ko so bila gradbena dela končana, je ukrep ustavitve gradbenih del morda odveč, je pa na mestu ukrep, ki nalaga investitorju, da v določenem roku zahteva izdajo spremenjenega lokacijskega dovoljenja. Zakon ne določa, da bi bilo stanje sanirano oz. legalizirano, če je inšpekcijski organ šele kasneje ugotovil, da je neka zgradba zgrajena v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem.