delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - cenzus
Ker je bila storilcu z odločbo o prekršku izrečena globa v znesku 208,65 EUR in kot stroški postopka odmerjena sodna taksa v znesku 90,00 EUR, ni izpolnjen eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz prvega odstavka 19.a člena ZP-1, da bi sodišče (vsebinsko) obravnavalo predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
Postopanje sodišča prve stopnje, ko je predlog pooblaščenca kot tožilca za postavitev novega izvedenca cestnoprometne stroke iz razloga nepristranskosti izvedenca ocenilo kot predlog za izločitev nedovoljenih dokazov, je zmotno. Sodišče prve stopnje bi moralo predlog pooblaščenca oškodovanca kot tožilca ocenjevati v smislu določb 251. člena in 44. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018611
OZ člen 468, 468/2, 468/3, 480, 480/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodajna pogodba - stvarna napaka - refleksna škoda - škoda zaradi zaupanja - izguba pravic - stroški postopka - potni stroški stranke - pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov - prekluzivni rok za grajanje napak - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je zatrjevano škodo pravilno opredelilo kot škodo zaradi zaupanja. V konkretnem primeru namreč tožeča stranka (kupec) zoper toženo stranko (prodajalca) uveljavlja zahtevek na povračilo 34.189,55 EUR, kolikor je morala tožeča stranka, zaradi zatrjevane napake toženčeve vodovodne cevi, plačati svojemu končnemu kupcu. Odgovornost za tovrstno škodo pa se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti, temveč po posebnih predpostavkah prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake. Ena izmed teh je tudi sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku. Da tožeča stranka zahtevka v tem roku ni uveljavljala, pa pritožbeno ni izpodbijano.
Udeležencem, ki so našteti v 2. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, med katere sodijo tudi stranke, se, glede na to, da je na relaciji Ž. – K. vzpostavljena avtobusna povezava, prizna le cena povratne avtobusne vozovnice.
Ker dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala, ni bilo treba dokazovati, je odločitev, da izvedba dokazov ni bila potrebna, pravilna.
Sodišče prve stopnje je, potem ko je podvomilo v prodajno ceno, ki jo je predlagal upravitelj, smelo upravitelju odrediti, da objavi nezavezujoče zbiranje ponudb, s katerim bo pridobil (dodatne) informacije, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje. Navedeni postopek spada med priprave za prodajo premoženja stečajnega dolžnika in še ne predstavlja njegove prodaje. Sodišče bo na podlagi upraviteljevega predloga, podanega po izvedbi nezavezujočega zbiranja ponudb, s sklepom odločilo o njihovi prodaji in šele takrat določilo tudi prodajno ceno, pritožnica pa bo tudi takrat imela možnost vložiti pritožbo, če se s ceno ne bo strinjala.
ZPP člen 81, 81/1, 108, 108/4, 151, 151/1, 154, 156.
sklep o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - podružnica - procesna sposobnost - separatni stroški
Zgolj dejstvo, da je bila podružnica primorana ščititi svoje, pa tudi interese matične družbe, podružnice še ne upravičuje do povračila stroškov v tem postopku. V postopku je namreč prišlo le do nepravilnosti glede označbe stranke, ki je bila odpravljena, ta pa na to, kdo je stranka postopka, ne vpliva.
Povračilo stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in odgovora na tožbo je odvisno od uspeha tožene stranke v postopku in torej ne gre za separatne stroške.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. ZPP člen 145, 145/1.
sprememba naslova dolžnika - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - novela ZFPPIPP-G - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo
Glede na zakonsko pravico oziroma pravno dobroto odpusta obveznosti, ki stoji nasproti upnikovi ustavni pravici do zasebne lastnine, je pravilna in zelo razumna ureditev, ki upniku ne nalaga več še dolžnosti preverjanja dolžnikove obsojenosti za določena kazniva dejanja, ki že ves čas pomenijo oviro za odpust obveznosti, in vložitve ugovora proti odpustu obveznosti.
Pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisana iz kazenske evidence, je predstavljala oviro za odpust obveznosti že v času, ko je bil v obravnavani zadevi začet postopek odpusta obveznosti. Dolžnik, ki je bil obsojen za tako kaznivo dejanje, ki do poteka preizkusnega obdobja še ni bilo izbrisano iz kazenske evidence, tako nikoli ni mogel upravičeno pričakovati, da bo deležen odpusta obveznosti.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba - kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti
Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196 člena KZ-1 je uvrščeno v 22. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost), kjer sta objekt kazenskopravnega varstva delovno razmerje in socialna varnost. Zato zgolj z razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sklicujoč se na podatke iz kazenske evidence, ni mogoče utemeljiti zavrnitve predloga za odpust obveznosti.
kazniva dejanja zoper premoženje - odvzem motornega vozila - nadaljevano kaznivo dejanje - istočasno ali zaporedoma - časovna povezanost
Upravičena bi bila pravna kvalifikacija kot nadaljevano kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po tretjem in prvem odstavku 210. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1, v kolikor bi bila dejanja medsebojno povezana, da se z življenjskega stališča pokažejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te celote. Da lahko serijsko dejavnost obdolženca opredelimo kot nadaljevano kaznivo dejanje morajo biti izpolnjeni konstantni kriteriji in vsaj eden od variabilnih kriterijev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017222
ZKP člen 359, 359/1, 359/1-1, 372, 372-5, 391, 394, 394/1. KZ-1 člen 228, 228/1.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - pogojna obsodba - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitveni namen - znak kaznivega dejanja - odločilna dejstva
Brez da bi pritožbeno sodišče navedeni spremembi sodne prakse nasprotovalo, uvodoma opozarja, da tako imenovani preslepitveni namen ni znak obravnavanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 ter ga zato v opisu dejanja ni bilo treba omenjati, kaj šele konkretizirati.
Pritožbeno sodišče dodatno napotuje na zakonski opis obravnavanega kaznivega dejanja, po katerem ni nikjer zahtevano posebno storilčevo zvijačno ravnanje, temveč zadostujejo že v poslovnem svetu vsakdanja ali celo tipična ravnanja. Odločilno je, da z opisanimi zunanjimi ali notranjimi dejstvi pri nasprotni strani ustvarijo prepričanje, da bo obveznost izpolnjena.
Zavezanec za izpolnitev posebnega pogoja pri pogojni obsodbi.
sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - razdelitvena masa - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - stroški v zvezi s prodajo - stroški dela - dejanski stroški
Višje sodišče pritrjuje upravitelju, da v primeru, ko stroški dela in s tem povezani stroški nastajajo v bistvenem zaradi prodaje zalog in blaga, se stroška dela in z njim povezanih stroškov ne da natančno izmeriti, zlasti v razmerju do priprave za prodajo drugega premoženja.
posojilna pogodba - igre na srečo - družbena pogodba
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da gre za realizacijo skupnega dogovora o delitvi dobitka, okoliščine pa so najbližje dejanskemu stanu družbene pogodbe iz 990. člena OZ.
Sodišče nima diskrecijske pravice, da v vsakem posameznem primeru odloči, ali je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v preizkusni dobi nujen ali ne.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izvedensko mnenje
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo izostanek vzročne zveze, kar je bila podlaga za zavrnitev tožbenega zahtevka kot neutemeljenega. V postopek je pritegnilo tri izvedence medicinske stroke, ki so mu pomagali pri vprašanju mehanizma nastanka tožničine poškodbe, saj sodišče samo z ustreznim znanjem v tej smeri ne razpolaga.
URS člen 25. ZFPPIPP člen 386, 389. ZPP-UPB3 člen 77, 77/2.
osebni stečaj pravdne stranke - razveljavitev plačilnega naloga - omejena poslovna in procesna sposobnost - obrazloženost ugovora - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sklepa - pravica do pritožbe - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba)
Ker bi sodišče druge stopnje prvič v pritožbenem postopku razpravljalo o vseh odločilnih dejstvih, tako o vprašanju upravičenosti stečajne upraviteljice na vložitev ugovora, kot tudi o vprašanju obrazloženosti ugovora, z odločanjem o le tem pa bi strankam odvzelo pravico do rednega pravnega sredstva (pritožbe), kot ustavno varovane pravice (25. člen Ustave RS), je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).
ZPP člen 249, 249/1, 251, 251/1, 408, 408/3, 414. URS člen 56, 56/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - naloga izvedenca - korist mladoletnega otroka - družinski spor - izločitev izvedenca
Dejstvo, da je bil sodni izvedenec naknadno oziroma med izdelovanjem izvedenskega mnenja izločen, mu ne jemlje pravice, da zahteva povrnitev stroškov oziroma nagrade za tisti del svojega dela, ki ga je opravil od trenutka, ko je bil s strani sodišča imenovan za izvedenca v postopku, do trenutka, ko je bil izločen.
Izvedenec v družinskem postopku lahko vselej izstopi iz okvira, ki mu ga s sklepom o postavitvi in določitvijo naloge začrta sodišče, ter sodišču posreduje vse podatke, informacije in dognanja, ki varujejo otrokovo korist. Potem pa je na sodišču, da ob tehtanju vseh segmentov otrokovega interesa preskusi, ali in kako to (lahko) vpliva na njegovo odločitev.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - razpravno načelo - dokazovanje - pogodba o upravljanju - neobstoj pogodbe - obogatitev
Utemeljenost zahtevka sodišče presoja na podlagi predlaganih dokazov, zato v drugem postopku ugotovljeno dejansko stanje in sprejeta odločitev nista pokazatelja pravilnosti odločitve.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - potrebnost ukrepa - ogrožanje življenja in zdravja - pravica do osebne svobode
Varovani oddelek je oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr).
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00016750
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZNP člen 37.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprememba zdravstvenega stanja - stabilizacija zdravstvenega stanja - izvedensko mnenje - druge oblike zdravljenja
Izvedenec je ocenil, da je za izvedbo diagnostičnih postopkov (CT glave) in terapijo z zdravili potreben čas treh tednov, najdalj do 9.11.2018. Zdravila ne učinkujejo takoj. Praviloma je potrebno več tednov, da se doseže pacientova uvidevnost in sposobnost aktivno sodelovati pri drugih, milejših oblikah zdravljenja. Pritožbeno sodišče verjame, da pritožnik čuti, da je táko stopnjo zdravstvenega stanja že dosegel. Te ocene ni mogoče nekritično sprejeti. Zaradi strokovne ocene, da bo za stabilizacijo tožnikovega zdravstvenega stanja potrebno več tednov, gre očitno za delno ali začasno izboljšanje stanja, kar pa ne pomeni, da je udeleženec do svojega zdravstvenega stanja že uvideven in da bo pri zdravljenju aktivno sodeloval.
Stabilizacijo udeleženčevega zdravstvenega stanja in možnost zdravljenja izven oddelka pod posebnim nadzorom je mogoče pričakovati z iztekom predvidenega obdobja zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom. Do takrat udeleženčevo zdravstveno stanje ne omogoča odgovornega sodelovanja pri zdravljenju: jemanja zdravil, bivanja v bolnišnici. Njegova želja, da z zdravljenjem nadaljuje ambulantno, je torej preuranjena. Z drugimi oblikami zdravljenja (na drugih oddelkih psihiatrične klinike, z ambulantnim zdravljenjem, z nadzorovano obravnavo) še vedno ni mogoče odvrniti nevarnosti, ki grozi udeležencu in drugim.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - taksna obveznost - sprememba tožbe - nastanek obveznosti - zapadlost takse v plačilo
Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v petih letih od zapadlosti takse v plačilo. Zastaranje pravice zahtevati plačilo pa prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse.
Taksna obveznost za postopek s spremenjeno tožbo je nastala ob spremembi tožbe, torej ko je sodišče prve stopnje prejelo vlogo s spremembo tožbe.