KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046134
ZKP člen 240, 240/4, 240/6, 331, 331/5.. ZZOKPOHO člen 3.. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - mladoletni otrok kot oškodovanec - zaslišanje mladoletne osebe - zaslišanje otroka - varstvo koristi otroka - dokazna ocena - oprostilna sodba
Sicer drži, kot opozarja pritožba, da je zaslišanje otroka, kadar je ta žrtev kaznivega dejanja, tudi njemu v korist in predvsem v pomoč, vendar je pri taki oceni treba upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja in težo očitkov v obtožbi ter predvsem, ali je zaslišanje otroka res nujno potrebno za celovito in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Če je to možno zgolj s posrednimi dokazi potem je treba presoditi, ali interes postopka pretehta morebitne škodljive posledice, ki bi zaradi zaslišanja nastale pri otroku, ki bi oziroma, če bi sploh, pričal zoper svojo mater, s katero živi in je nanjo čustveno navezan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045708
ZKP člen 18, 18/2.
predlog za izločitev dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - utemeljitev predloga
Nezakonitost pridobitve dokazov se ne predpostavlja dokler se ne dokaže nasprotno. Pravilo je ravno obratno, zakonitost se predpostavlja, s konkretnimi očitki pa je dopustno zatrjevati, da dokazi niso zakoniti.
povrnitev škode - škoda, ki jo povzroči žival - ugriz psa - odgovornost imetnika živali - imetništvo živali
Pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da imetnica psa v času škodnega dogodka ni bila toženka, pač pa njena mati, saj je bila slednja tista, ki ga je imela v varstvu in pod nadzorom. Vprašanje, kakšen nadzor je izvajala imetnica, ki ni toženka, zato ni relevantno, in so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki zoper pomanjkljiv dokazni postopek, češ da ni bil dovolj izveden za razjasnitev okoliščin nadzora in konkretnega nastanka škodnega dogodka. Toženka, čeprav lastnica, ni tista, ki bi bodisi objektivno bodisi krivdno odgovarjala za škodo, ki jo je njen pes povzročil, ker v času povzročitve škode ni bila njegova imetnica.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. ZS člen 84. ZDoh-2 člen 15, 18, 38. ZDDV-1 člen 3. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2, 18/3, 143. ZZVZZ člen 17, 55/2, 55a. ZPSV člen 8. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 39, 39/1, 39/3, 40, 42, 49, 49/1.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za čas potovanja - zahtevnost izvedenskega dela - nagrada za študij spisa - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - dohodek iz dejavnosti - odmera DDV - odmera prispevka
Predlagatelj ne trdi, da bi trajalo potovanje na relaciji Ljubljana-Celje manj kot eno uro, temveč priznava, da le-to traja eno uro, zato je ob pravilni uporabi materialnega prava (določila 3. odstavka 39. člena Pravilnika) zaključiti, da ob zaključku potovanja že nastopi začetek tretje pol ure potovanja.
Neutemeljene so navedbe predlagatelja, da izvedeniškega mnenja v tem konkretnem primeru ni mogoče ovrednotiti kot izjemno zahtevnega že iz razloga, ker obsega zgolj 20 strani. Obsežnost izdelanega pisnega izvedeniškega mnenja, število strani, ki ga le-ta obsega, tako ni niti edino niti najpomembnejše merilo za oceno zahtevnosti mnenja. Sodišče namreč zahtevnost izvedeniškega mnenja ugotavlja glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da pripravi mnenje, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet mnenja ter upoštevaje druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca.
Obračun DDV in obračun prispevkov se med seboj izključujeta. Glede na podano izjavo sodne izvedenke v stroškovniku, da ima od 1. 8. 2014 status upokojenke, kar pomeni, da že iz tega razloga ne obstaja upravičenje obračunavanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in njeno izjavo, da je zavezanka za plačilo DDV, kar pomeni, da je njeno delo, opredeljeno kot delo iz naslova opravljanja dejavnosti, je sodišče od obračunane nagrade in nadomestila za stroške sodne izvedenke poleg DDV-ja pravno zmotno obračunalo tudi prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85% oziroma 118,10 EUR in za zdravstveno zavarovanje v višini 0,53% oziroma 7,07 EUR.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00045246
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje - ogrožanje življenja - bolnišnično zdravljenje - ambulantno zdravljenje - posebni nadzor - brez privolitve osebe - psihiatrično izvedensko mnenje - psihično nasilje
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
izjava o umiku tožbe - odločba o stroških postopka - privolitev v umik tožbe
Ker je tožnica zatrjevala, da je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka, toženec pa je v umik tožbe privolil, ni mogoče razpravljati o utemeljenosti zahtevka kot o predhodnem vprašanju le zaradi odločitve o stroških postopka.
odškodninski zahtevek - odškodnina za posek lesa - sečnja gozda - posekan les - večja količina - sanitarna sečnja - prodaja lesa - odkupna vrednost - cena - obseg premoženjske škode - cenik - izračun škode - sanacija posega v prostor
Toženka ni plačala celotnega posekanega in odpeljanega lesa. Za pravilen izračun vrednosti lesa je relevantno, koliko je glede na celoto toženka še dolžna plačati tožniku, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da mu je bilo plačano premalo.
zapuščinski postopek - stroški začasnega zastopnika - skupni stroški postopka - predujem za začasnega zastopnika - zavezanec za plačilo - dedič kot plačnik predujma za stroške - manjkajoči predujem
Stroški začasnega zastopnika predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka (drugi odstavek 174. člena ZD), vendar pa sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo o končni delitvi stroškov zapuščinskega postopka, temveč zgolj o dopolnitvi manjkajočega predujma.
O tem, kdo je dolžan založiti predujem za začasnega zastopnika, je bilo že odločeno s sklepom. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je za doplačilo manjkajočega predujma za delo začasnega zastopnika odvetnika naložilo dedičema tedanje zavezanke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046250
OZ člen 640. ZPP člen 212, 243.
gradbena pogodba - odgovornost za stvarne napake - asfaltiranje - ugovor znižanja plačila - prekluzija - postavitev novega izvedenca - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme
Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo. Od tega sta sicer dopustni izjemi v primeru, da se z določnim sklicevanjem na priloge izogne neracionalnemu povzemanje vsebine takšnega dokaza v vlogo zaradi njegove obsežnosti ali v primeru ko gre za predpravdno izvedensko mnenje.
Postavitev novega izvedenca ni bila potrebna, saj bi na podlagi podatkov, ki jih je izvedenec posredoval sodišču (o nesporno ugotovljenih depresijah) o tem lahko odločilo sodišče samo. Na podlagi izvedenčevih ugotovitev, da so odstopanja znotraj dopustnih standardov in da se igrišče normalno uporablja pa je napravilo zaključek, da napake niso izkazane. Zaradi tega ni podana bistvena kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni ponovilo dokaza z novim izvedencem.
Toženka je višino znižanja plačila utemeljevala s tem, da je bil med strankama in podizvajalcem tožnice sklenjen dogovor o znižanju plačila v višini vtoževanega zneska. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da takšen dogovor ni bil sklenjen, česar pritožba ne izpodbija. Drugih trditev v zvezi z višino znižanja plačila toženka ni podala. Zaradi tega z uveljavljanjem ugovora tudi sicer ne bi mogla uspeti, saj zgolj obstoj napak (če bi bil izkazan) ne zadošča za uspešno uveljavljanje ugovora, ker je trditveno in dokazno breme v zvezi z znižanjem plačila na toženki.
prekršek - blanketna norma - namen zakonske določbe
Sporno v tej zadevi je, kaj pomeni besedna zveza "na vozilu" v določbi šestega odstavka 74. člena ZPrCp. Ta določa, da mora biti tovor naložen in pritrjen v skladu s predpisom, s katerim se podrobneje predpiše način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na vozilu. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da besedna zveza "na vozilu" vključuje vse položaje, ko se tovor prevaža z vozilom v cestnem prometu.
IZVRŠILNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046401
ZIZ člen 15, 43, 76, 76/2, 189, 189/3, 189/6, 189/7, 189/8, 192. ZPP člen 286b. ZKZ člen 22.
javna dražba nepremičnin - domik - sklep o domiku nepremičnine - konstitutivna odločba - sklep o izročitvi nepremičnine - nepravilnosti v postopku prodaje na javni dražbi - pravočasna položitev kupnine - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - plačilo dolga - umik izvršilnega predloga - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - narava roka - sodni rok - procesni rok - pravočasno grajanje procesnih kršitev - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - prepoved poseganja v pridobljene pravice - varstvo pričakovanih pravic kupca v izvršbi
Bistveno vprašanje v obravnavanem primeru je, ali bi z ustavitvijo izvršilnega postopka in razveljavitvijo opravljenih izvršilnih dejanj prišlo do nedopustnega posega v pričakovalno lastninsko pravico kupca. Le-ta sicer pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo je kupil na javni dražbi v izvršbi, (šele) s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, vendar je po stališču (ustavno)sodne prakse njegov pravni položaj v določeni meri varovan že pred tem. Od domika nepremičnine dalje ima namreč kupec že lastninsko pravico v pričakovanju in je pridobitev polne pravice odvisna le od zakonitosti javne dražbe ter izpolnitve obveznosti položitve kupnine, ne more pa biti odvisna od kake druge naknadne okoliščine (npr. poplačilo dolga), zaradi katere bi bilo treba ustaviti izvršilni postopek in razveljaviti opravljena izvršilna dejanja. Taka razveljavitev bi namreč posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, tj. domikom. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi ključno, ali je bilo plačilo celotnega dolga, na podlagi katerega je upnik dne 21. 9. 2020 podal umik izvršilnega predloga, opravljeno pred ali po domiku.
Glede na citirani sedmi odstavek 189. člena ZIZ ima pritožba prav, da je sodišče prve stopnje na drugi javni dražbi kupcu napačno naložilo, da v roku 30 dni predloži odločbo upravnega organa, iz katerega bo izhajala odobritev pravnega posla. Iz navedene zakonske določbe namreč povsem jasno izhaja, da mora sodišče po končani dražbi najboljšega ponudnika napotiti, da v določenem roku vloži vlogo za pridobitev odobritve. Le če kupec v postavljenem roku ne vloži vloge, je zato mogoče šteti, da ni izpolnil pogoja iz sedmega odstavka 189. člena ZIZ, ne pa tudi v primeru, če pravočasno ne predloži že same odločbe upravnega organa o odobritvi posla. Za tako stališče v ZIZ ni podlage. Vendar iz zapisnika druge javne dražbe v spisu ne izhaja, da bi pritožnik navedeno napačno določitev roka v zvezi z odobritvijo pravnega posla grajal že na samem dražbenem naroku in v pritožbi tudi ne trdi, da tega brez svoje krivde ne bi mogel storiti že tedaj. Uveljavljanje te kršitve šele v pritožbi je zato prepozno. Dolžino roka za vložitev vloge za pridobitev odobritve posla namreč po sedmem odstavku 189. člena ZIZ določi sodišče, gre torej za sodni procesni rok in je zato nepravilno določitev navedenega roka treba šteti kot procesno kršitev. Le-te pa je treba grajati takoj, ko je to mogoče, kasneje pa le, če to prej iz upravičenega razloga ni bilo mogoče.
Do domika v konkretnem primeru sploh še ni prišlo. Iz citiranih določb tretjega in šestega odstavka 189. člena ZIZ izhaja, da zakon pri prodaji nepremičnine na javni dražbi loči med razglasitvijo domika na samem naroku in med izdajo sklepa o domiku. Sodišče mora torej opraviti dve ločeni dejanji (razglasiti domik in izdati sklep o domiku), pri čemer praviloma to stori sočasno. Ne velja pa to absolutno, izjema od tega pravila je prav položaj, kakršen je obravnavani. Iz sedmega odstavka 189. člena ZIZ namreč izhaja, da sodišče postopa drugače, ko je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev upravnega organa. V takem primeru namreč sodišče kupca napoti, da v določenem roku vloži vlogo za pridobitev odobritve, po ponudnikovi pridobitvi odobritve pa nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku. Ko je sklenitev pravnega posla odvisna tudi od odobritve upravnega organa, torej sodišče na dražbi še ne razglasi domika, saj je ta odvisen od izpolnitve odložnega pogoja pridobitve odobritve. Če se ta pogoj izpolni, pa sodišče takoj nato izda sklep o domiku. Tak sklep je konstitutivne narave, zato domik objektivno nastopi šele z izdajo sklepa in ga ni mogoče domnevati na podlagi obstoja določenih dejstev ob koncu javne dražbe. Nastop pravnih učinkov domika je mogoče vezati le na izdajo pisnega sklepa o domiku.
Pravno zmotno je pritožbeno razlogovanje, da izdaja pisnega odpravka sklepa o domiku nima konstitutivnega, temveč deklaratoren učinek in da je do domika prišlo de facto že na drugi javni dražbi ter s sklepom z dne 21. 8. 2020, s katerim je bilo ugotovljeno, da je najvišji ponudnik za predmet prodaje kupec A. A. (pod odložnim pogojem pridobitve odobritve posla s strani upravne enote). Navedeno ne drži, saj je v primeru, ko je potrebna še odobritev posla s strani upravnega organa, sklep o domiku konstitutivne narave in je tako šele z njegovo izdajo nepremičnina objektivno domaknjena kupcu. Po presoji tega višjega sodišča zato ni pravilno stališče v sklepu Višjega sodišča v Kopru, I Ip 165/2009, da je kupčev pravni položaj varovan že od trenutka končanja uspešne javne dražbe.
Glede na pritožbene navedbe naj bi sicer tudi iz ustavne odločbe Up-35/98 izhajalo, da je kupčev pravni položaj varovan že od razglasitve domika dalje. Vendar pa višje sodišče meni, da je imelo ustavno sodišče v tam obravnavni zadevi v mislih (najbolj pogosti) položaj, ko do razglasitve domika in izdaje sklepa o domiku pride sočasno, saj je v 14. točki razlogov jasno zapisalo, da je naslov za pridobitev lastninske pravice kupca sklep o domiku. To je tudi razumljivo, saj pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (originarna) pridobitev na podlagi sodne odločbe – sklepa o izročitvi.
ZNP-1 člen 11, 11/5, 42, 61, 61/1, 61/2. ZPP člen 4.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - splošna krajevna pristojnost - stalno prebivališče nasprotnega udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - začasno bivanje v zavodu - zaslišanje nasprotnega udeleženca - načelo neposrednosti - zdravstveno stanje udeleženca
Ob ugotovitvi, da je nasprotni udeleženec začasno nastanjen v zavodu na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, je sodišče prve stopnje za svojo odločitev o odstopu predloga prej omenjenemu sodišču kot ključni argument upravičeno izpostavilo vsebino 61. člena ZNP-1, ki v prvem odstavku zahteva, da mora sodišče (razen če bi takšno zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da tega zaradi njenega zdravstvenega stanja ne bi bilo moč izvesti) osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, (obvezno) zaslišati, v drugem odstavku pa predvideva, da se osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja naroka ne more udeležiti, zasliši tam, kjer prebiva. Že sama obveznost njegovega (neposrednega) zaslišanja s strani sodišča v kraju dejanskega bivanja (v konkretnem primeru začasnega bivališča), kot tudi siceršnje upoštevanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca v okviru celotnega postopka (postopanja), utemeljujeta izpodbijano odločitev.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začetek postopka po uradni dolžnosti - utemeljen razlog - stanovanjski stroški - obstoječi dolgovi stranke - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi
Sodišče prve stopnje utemeljeno sklepa, da obstoji povsem utemeljena bojazen, da se bo izvršilni postopek končal z dražbo stanovanja, ki predstavlja pritožnikov edini dom. To brez dvoma kaže na to, da se pritožnik ne zmore v celoti zavedati dolgoročnih posledic svojih ravnanj in ustrezno poskrbeti za svoje koristi brez hude škode zase. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da obstajajo tehtne okoliščine, ki opravičujejo določen poseg v pritožnikovo integriteto skladno z namenom zakonskega instituta postavitve pod skrbništvo ali delno skrbništvo.
izvršilni stroški - uspeh - nagrada za narok - ugovor dolžnika
Dolžnik utemeljeno navaja, da bi mu moralo sodišče priznati kot potrebne stroške udeležbe na naroku, saj ga je sodišče na narok vabilo in mu pripadajo tudi potrebni izdatki odvetnika za prihod na sodišče.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka.
Predlagatelj ima v primerjavi z nasprotno udeleženko daleč večji obseg premoženja in s tem povezane premoženjske zmožnosti. Ker je sodišče na strani nasprotne udeleženke ugotovilo boljše premoženjske razmere kot v času prvega sojenja, pa je zaključilo, da je potrebna drugačna porazdelitev preživninskega bremena.
zahtevek za plačilo stroškov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stroški postopka zavarovanja - začetek stečajnega postopka - pravdna dejanja pooblaščenca - oprava dejanja - stroški stečajnega postopka - nastanek stroškov - procesna predpostavka - ovira - načelo koncentracije - prijava terjatev v stečajnem postopku
Za opredelitev, da so obveznosti stečajnega dolžnika stroški stečajnega postopka, ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti stroškov sodnega postopka, temveč kdaj je ta obveznost nastala, torej pred začetkom stečajnega postopka ali po njem.
Predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve je pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka.
Ker je o dolžnikovem ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse že pravnomočno odločeno, so pritožbene trditve, da sodna taksa ni bila plačana zaradi vloženega ugovora neutemeljene.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predhodna odredba na podlagi verodostojne listine - neizvršljiva sodna odločba - potrditev pravnomočnosti - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - neposredna dejanja izvršbe - položaj upnika - varovanje vrstnega reda vpisa
Sklep o izvršbi je bil sicer vročen dolžnici, ki pravnega sredstva ni vložila, kar pomeni, da so roki, ki so predpostavka za ugotavljanje pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, res že potekli. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da sodišče prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvršbi, v trenutku vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe in v trenutku odločanja o tem predlogu kljub poteku omenjenih rokov pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi še ni potrdilo. Ker se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke pošlje šele po potrditvi pravnomočnosti (slednja je pogoj, da se lahko začnejo opravljati neposredna dejanja izvršbe), je zamik potrditve pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi zaradi ukrepa zakonskega odloga izvršbe po 121. členu ZIUPOPDVE v zvezi s Sklepoma Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe z dne 28. 1. 2021 z dne 16. 3. 2021 v razmerju do upnika v bistvu povzročil stanje, ko upnik ni razpolagal s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, na podlagi katerega bi lahko uspešno zavaroval svoj vrstni red pri poplačilu terjatve do dolžnice iz njene nepremičnine.
Odlog izvršbe zaradi epidemiološkega stanja je prenehal z dnem 19. 4. 2021 in je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je izdalo sklep o izvršbi, dne 20. 4. 2021 izdalo potrdilo, da je sklep postal pravnomočen in izvršljiv. V trenutku odločanja o vloženi pritožbi torej upnik že razpolaga s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, zato prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe iz prvega odstavka 257. člena ZIZ ni (več) izpolnjen in izdaje predhodne odredbe torej upnik več ne more doseči.