OZ ne določa obveznosti upnika z več dolžniki glede iste terjatve, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih najprej poskuša poplačati od vseh ostalih, saj se šteje, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik (in ne kdo drugi) nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, da torej ni zakonsko predpisane kumulacije ali vrstnega reda unovčevanja solidarnih osebnih zavarovanj, vzpostavitev take obveznosti kot pogoja za izpodbijanje pravnih dejanj posameznega dolžnika pa bi v razmerju do upnika negirala namen instituta solidarnosti, ki je namenjen enostavnejšemu in hitrejšemu poplačilu upnika od tistega solidarnega dolžnika, od katerega bo po njegovem mnenju najlažje prišel do (polnega) plačila svoje terjatve, kar posledično pomeni, da tretji, t.j. prejemnik koristi, ki je pasivno legitimiran za v pravdi za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, z ugovorom, da bi se upnik lahko poplačal od drugih solidarnih dolžnikov oziroma solidarnih porokov, ne more uspeti.
Ker toženi stranki nista uspeli izkazati t.i. pojma hude nehvaležnosti, ki je pogoj za enostranski preklic darila, sodišče prve stopnje pa je ob tem dokazno podprto ugotovilo in zaključilo še, da Sporazum predstavlja soglasje volj obeh pogodbenikov za sporazumno razvezo v letu 2007 sklenjene darilne pogodbe, je sodišče prve stopnje, pravilno zaključilo, da je šlo pri sklenitvi Sporazuma o razvezi darilne pogodbe iz leta 2007 za dvostranski pravni posel o razvezi darilne pogodbe in ne za enostranski preklic darila s strani drugotoženca.
Ker Sporazum torej ne predstavlja enostranskega pravnega posla, enostranskega preklica darila zaradi hude nehvaležnosti obdarjenke, temveč dvostranski pravni posel, sporazum (soglasje volj) za razvezo darilne pogodbe, ne da bi za to obstajali pogoji za preklic darila zaradi hude nehvaležnosti obdarjenke (prvotoženke), so že iz tega razloga neutemeljene tudi pritožbene navedbe drugotoženca, da se je z dejanjem prvotoženke (obdarjenke), t.j. s prenosom lastninske pravice na nepremičnini nazaj v (zemljiškoknjižno) last drugotoženca (darovalca), dosegel zgolj pravni učinek preklica darila. S Sporazumom se je namreč toženka (brez kakršnekoli odmene) strinjala z razvezo darilne pogodbe in hkrati na drugotoženca prenesla (ne samo lastninsko pravico na podarjenem zemljišču, temveč) tudi lastninsko pravico na hiši, zgrajeni na podarjenem zemljišču po obdaritvi, katere graditelj ni bil drugotoženec, čeprav v njej še vedno biva. Ob takšnem dejanskem stanju pa je materialno pravno povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je šlo pri pravnem dejanju dolžnice (prvotoženke) za neodplačno razpolaganje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045984
ZKP člen 76, 76/3.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - obtožni predlog - oškodovanec kot tožilec - nejasna in nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - opis kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je vloga oškodovanca kot tožilca z dne 17. 4. 2020, dopolnjena dne 16. 11. 2020 in na poziv sodišča še 7. 1. 2021, še vedno nejasna in nepopolna, ter kot taka nesposobna za obravnavo. Zmotno je stališče pritožbe, da je za nadaljevanje postopka pred sodiščem v celoti izpolnjena zakonska zahteva po ustreznosti vloge. Tako iz vloge oškodovanca kot tožilca z dne 17. 4. 2020 ne izhajajo vsi potrebni podatki oziroma sestavine, ki jih določa ZKP in so potrebne, da bi sodišče lahko vlogo obravnavalo kot popolni predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj oziroma kot obtožni predlog. Pritožnik prav tako nima prav, da je na pozive sodišča vlogo dopolnil.
začasna odredba - izdaja začasne odredbe - korist mladoletnega otroka - stiki med počitnicami - ogroženost otroka - prepovedane droge - težko popravljiva škoda
Izdaja začasne odredbe je utemeljena le, kadar je verjetno izkazano, da bi sicer otroku nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda (161. člen v zvezi s 157. členom DZ). Gre za situacijo, v kateri so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na pravnomočno odločitev o zadevi.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. ZS člen 84. ZDoh-2 člen 15, 18, 38. ZDDV-1 člen 3. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2, 18/3, 143. ZZVZZ člen 17, 55/2, 55a. ZPSV člen 8. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 39, 39/1, 39/3, 40, 42, 49, 49/1.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za čas potovanja - zahtevnost izvedenskega dela - nagrada za študij spisa - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - dohodek iz dejavnosti - odmera DDV - odmera prispevka
Predlagatelj ne trdi, da bi trajalo potovanje na relaciji Ljubljana-Celje manj kot eno uro, temveč priznava, da le-to traja eno uro, zato je ob pravilni uporabi materialnega prava (določila 3. odstavka 39. člena Pravilnika) zaključiti, da ob zaključku potovanja že nastopi začetek tretje pol ure potovanja.
Neutemeljene so navedbe predlagatelja, da izvedeniškega mnenja v tem konkretnem primeru ni mogoče ovrednotiti kot izjemno zahtevnega že iz razloga, ker obsega zgolj 20 strani. Obsežnost izdelanega pisnega izvedeniškega mnenja, število strani, ki ga le-ta obsega, tako ni niti edino niti najpomembnejše merilo za oceno zahtevnosti mnenja. Sodišče namreč zahtevnost izvedeniškega mnenja ugotavlja glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da pripravi mnenje, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet mnenja ter upoštevaje druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca.
Obračun DDV in obračun prispevkov se med seboj izključujeta. Glede na podano izjavo sodne izvedenke v stroškovniku, da ima od 1. 8. 2014 status upokojenke, kar pomeni, da že iz tega razloga ne obstaja upravičenje obračunavanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in njeno izjavo, da je zavezanka za plačilo DDV, kar pomeni, da je njeno delo, opredeljeno kot delo iz naslova opravljanja dejavnosti, je sodišče od obračunane nagrade in nadomestila za stroške sodne izvedenke poleg DDV-ja pravno zmotno obračunalo tudi prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85% oziroma 118,10 EUR in za zdravstveno zavarovanje v višini 0,53% oziroma 7,07 EUR.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00045246
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje - ogrožanje življenja - bolnišnično zdravljenje - ambulantno zdravljenje - posebni nadzor - brez privolitve osebe - psihiatrično izvedensko mnenje - psihično nasilje
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - omejenost pritožbenega preizkusa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izločitev sodnika
Zaradi omejenega pritožbenega preizkusa toženec ne more uspeti s sklicevanjem na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede dogovorjenega pogoja pri sklenitvi pogodbe.
Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke prvega odstavka 339. člena ZPP. Toženec v postopku ni izločal razpravljajoče sodnice, prav tako v spisu ni podatkov o zakonskih razlogih za njeno izločitev (1. do 5. točka 70. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048498
DZ člen 269, 269/1. ZPP člen 249, 285. ZNP-1 člen 45. URS člen 22. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1-2, 39/1-3, 40, 42.
nagrada in stroški izvedenca - zahtevnost izvida in mnenja - začasna odredba o stikih - stiki staršev z otrokom - ukinitev stikov - odtujevanje otroka - ponovna vzpostavitev stikov - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - kolizijski skrbnik - postavitev kolizijskega skrbnika - korist mladoletnega otroka - materialno procesno vodstvo - sklep presenečenja
Popolna ukinitev stika predstavlja skrajni ukrep, za katerega se sodišče odloči, ko koristi otrok ni mogoče zavarovati z milejšim ukrepom. ESČP poudarja, da je polje presoje nacionalnih oblasti glede pravice do stikov med starši in otroci zelo ozko.
Stiki pod nadzorom se med drugim izvajajo tudi takrat, kadar družinske povezanosti med osebami, med katerimi se izvajajo, ni, ali pa je bila ta dlje časa prekinjena in je zato potreben določen čas za vzpostavitev pristnega odnosa. V konkretnem primeru je bila povezanost med A. A. in očetom dlje časa prekinjena, zato so bili nadzorovani stiki uvedeni predvsem zaradi psihološke podpore, nudene s strani strokovno usposobljene osebe vsem udeležencem postopka, s ciljem, da se ponovno omogoči odnos med otrokom in očetom. Država ima v primerih, ki se nanašajo na pravice do stikov z enim od staršev, načeloma obveznost, da sprejme ukrepe za ponovno združitev staršev z njihovimi otroki in da takšna srečanja omogoči, če to narekuje otrokova korist.
odškodninski zahtevek - odškodnina za posek lesa - sečnja gozda - posekan les - večja količina - sanitarna sečnja - prodaja lesa - odkupna vrednost - cena - obseg premoženjske škode - cenik - izračun škode - sanacija posega v prostor
Toženka ni plačala celotnega posekanega in odpeljanega lesa. Za pravilen izračun vrednosti lesa je relevantno, koliko je glede na celoto toženka še dolžna plačati tožniku, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da mu je bilo plačano premalo.
povrnitev škode - škoda, ki jo povzroči žival - ugriz psa - odgovornost imetnika živali - imetništvo živali
Pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da imetnica psa v času škodnega dogodka ni bila toženka, pač pa njena mati, saj je bila slednja tista, ki ga je imela v varstvu in pod nadzorom. Vprašanje, kakšen nadzor je izvajala imetnica, ki ni toženka, zato ni relevantno, in so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki zoper pomanjkljiv dokazni postopek, češ da ni bil dovolj izveden za razjasnitev okoliščin nadzora in konkretnega nastanka škodnega dogodka. Toženka, čeprav lastnica, ni tista, ki bi bodisi objektivno bodisi krivdno odgovarjala za škodo, ki jo je njen pes povzročil, ker v času povzročitve škode ni bila njegova imetnica.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055224
KZ-1 člen 170, 170/1, 174, 174/2.
posilstvo - kaznivo dejanje posilstva - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - dokazni predlog za zaslišanje priče - ocena verodostojnosti izpovedbe - dokazna ocena izpovedbe prič
Res je, da so podana določena razhajanja med oškodovankinimi izjavami na policiji, v preiskavi in na glavni obravnavi, vendar niso take, da bi vzbujala dvom v oškodovankini verodostojnosti. Nekoliko drugačno izpovedovanje oškodovanke na glavni obravnavi kot na policiji oziroma v preiskavi glede tega, v katerem prostoru, kolikokrat, po katerih delih telesa in koliko časa pred posilstvom jo je obtoženec otipaval, gre pripisati poteku časa.
plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - likvidnostno stanje pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja kršitev pravil postopka, ker je sodišče prve stopnje na podlagi zaključka, da obnove postopka, ki je bil pravnomočno končan z zamudno sodbo, ni mogoče dovoliti iz razloga novih dejstev in dokazov po 10. točki 394. člena ZZP, zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka kot nedovoljen. Obnovitveni razlog iz navedene točke 394. člena ZPP se namreč nanaša na dejstva in dokaze, ki bi jih tožena stranka lahko uveljavljala v postopku pred izdajo sodbe. Odločilna je okoliščina, da je bila v obravnavani zadevi izdana zamudna sodba, ker tožena stranka po pravilno vročeni tožbi nanjo ni odgovorila. S tem je že v rednem postopku izgubila možnost izpodbijanja relevantnega dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo zamudne sodbe in tega ne more zaobiti z institutom obnove postopka kot izrednim pravnim sredstvom.
neobrazložen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnikove ugovorne navedbe ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, dolžnik morebiti lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - COVID-19 - aktivno iskanje zaposlitve - dolžnost izvajanja nadzora - kršitev obveznosti
V času preizkusnega obdobja dolžnika pri izpolnjevanju njegovih obveznosti nadzira stečajni upravitelj, ki pa mu zakon za ta namen ne daje nobenih pooblastil oblastne ali preiskovalne narave. Na normativni in dejanski ravni je obveznost nadzora upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika preoblikovana v obveznost stečajnega dolžnika, da upravitelju z rednim in vsebinskim poročanjem omogoči nadzor. Drugače povedano, za izvajanje nadzora nad njim samim je dolžan v prvi vrsti skrbeti sam dolžnik, zato mora upravitelju redno poročati o vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg njegovega premoženja, redno pa mora poročati tudi o svojih aktivnostih glede iskanja zaposlitve, če je nima.
Dolžnica je bila torej ne glede na Covid situacijo dolžna upraviteljico redno obveščati o aktivnostih glede iskanja zaposlitve in je bila torej v tem obdobju dolžna tudi aktivno iskati kakršnokoli zaposlitev, ki bi ji prinašala prihodke.
Za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, za kateri zasebni namen je tožnik uporabil službeno vozilo, ali ga je uporabil za prevzem 100 zaščitnih mask ali pa je z njim peljal stranko (prijatelja) iz hostla G. v F. na letališče A. v Avstriji. Bistveno je, kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, da tožene stranke o uporabi službenega vozila za odhod v Avstrijo ni obvestil in za kaj takega tudi ni imel njenega dovoljenja. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - razlaga oporoke - volja zapustnika - spor o dejanskih vprašanjih - manj verjetna pravica - fideikomisarična substitucija
Kadar je sporna razlaga oporoke, mora tožbo vložiti tisti, ki zatrjuje kaj drugega kot je na prvi pogled videti iz besedila.
Oporoka vsebuje jasno določilo, da zapustnica želi, da je njena dedinja njena sestra. Četudi je bila laik, se je zagotovo zavedala, da bo njena sestra lahko podedovala njeno premoženje samo v primeru, če bo zapustnica umrla pred njo in zato je bolj verjetno, da je za primer, da bi svojo sestro preživela, v oporoki predvidela štiri nadomestne dediče.
ZNP-1 člen 11, 11/5, 42, 61, 61/1, 61/2. ZPP člen 4.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - splošna krajevna pristojnost - stalno prebivališče nasprotnega udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - začasno bivanje v zavodu - zaslišanje nasprotnega udeleženca - načelo neposrednosti - zdravstveno stanje udeleženca
Ob ugotovitvi, da je nasprotni udeleženec začasno nastanjen v zavodu na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, je sodišče prve stopnje za svojo odločitev o odstopu predloga prej omenjenemu sodišču kot ključni argument upravičeno izpostavilo vsebino 61. člena ZNP-1, ki v prvem odstavku zahteva, da mora sodišče (razen če bi takšno zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da tega zaradi njenega zdravstvenega stanja ne bi bilo moč izvesti) osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, (obvezno) zaslišati, v drugem odstavku pa predvideva, da se osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja naroka ne more udeležiti, zasliši tam, kjer prebiva. Že sama obveznost njegovega (neposrednega) zaslišanja s strani sodišča v kraju dejanskega bivanja (v konkretnem primeru začasnega bivališča), kot tudi siceršnje upoštevanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca v okviru celotnega postopka (postopanja), utemeljujeta izpodbijano odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047586
OZ člen 569, 574, 574/2. ZPP člen 318.
posojilno razmerje - zapadlost posojila - namensko posojilo - sklep o izvršbi - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - zamudna sodba - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - dokazna ocena
Institut zamudne sodbe je uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo, ne pa tudi v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu. Zamudna sodba zaradi pasivnosti tožene stranke temelji na domnevi, da tožena stranka v celoti priznava tožbene trditve. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je dejstvo, da tožena stranka na tožbo ne odgovori. Z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi pa je toženec jasno pokazal, da zahtevku aktivno nasprotuje.