ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. ZS člen 84. ZDoh-2 člen 15, 18, 38. ZDDV-1 člen 3. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2, 18/3, 143. ZZVZZ člen 17, 55/2, 55a. ZPSV člen 8. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 39, 39/1, 39/3, 40, 42, 49, 49/1.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za čas potovanja - zahtevnost izvedenskega dela - nagrada za študij spisa - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - dohodek iz dejavnosti - odmera DDV - odmera prispevka
Predlagatelj ne trdi, da bi trajalo potovanje na relaciji Ljubljana-Celje manj kot eno uro, temveč priznava, da le-to traja eno uro, zato je ob pravilni uporabi materialnega prava (določila 3. odstavka 39. člena Pravilnika) zaključiti, da ob zaključku potovanja že nastopi začetek tretje pol ure potovanja.
Neutemeljene so navedbe predlagatelja, da izvedeniškega mnenja v tem konkretnem primeru ni mogoče ovrednotiti kot izjemno zahtevnega že iz razloga, ker obsega zgolj 20 strani. Obsežnost izdelanega pisnega izvedeniškega mnenja, število strani, ki ga le-ta obsega, tako ni niti edino niti najpomembnejše merilo za oceno zahtevnosti mnenja. Sodišče namreč zahtevnost izvedeniškega mnenja ugotavlja glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da pripravi mnenje, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet mnenja ter upoštevaje druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca.
Obračun DDV in obračun prispevkov se med seboj izključujeta. Glede na podano izjavo sodne izvedenke v stroškovniku, da ima od 1. 8. 2014 status upokojenke, kar pomeni, da že iz tega razloga ne obstaja upravičenje obračunavanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in njeno izjavo, da je zavezanka za plačilo DDV, kar pomeni, da je njeno delo, opredeljeno kot delo iz naslova opravljanja dejavnosti, je sodišče od obračunane nagrade in nadomestila za stroške sodne izvedenke poleg DDV-ja pravno zmotno obračunalo tudi prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85% oziroma 118,10 EUR in za zdravstveno zavarovanje v višini 0,53% oziroma 7,07 EUR.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00045246
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje - ogrožanje življenja - bolnišnično zdravljenje - ambulantno zdravljenje - posebni nadzor - brez privolitve osebe - psihiatrično izvedensko mnenje - psihično nasilje
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
odškodninski zahtevek - odškodnina za posek lesa - sečnja gozda - posekan les - večja količina - sanitarna sečnja - prodaja lesa - odkupna vrednost - cena - obseg premoženjske škode - cenik - izračun škode - sanacija posega v prostor
Toženka ni plačala celotnega posekanega in odpeljanega lesa. Za pravilen izračun vrednosti lesa je relevantno, koliko je glede na celoto toženka še dolžna plačati tožniku, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da mu je bilo plačano premalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048498
DZ člen 269, 269/1. ZPP člen 249, 285. ZNP-1 člen 45. URS člen 22. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1-2, 39/1-3, 40, 42.
nagrada in stroški izvedenca - zahtevnost izvida in mnenja - začasna odredba o stikih - stiki staršev z otrokom - ukinitev stikov - odtujevanje otroka - ponovna vzpostavitev stikov - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - kolizijski skrbnik - postavitev kolizijskega skrbnika - korist mladoletnega otroka - materialno procesno vodstvo - sklep presenečenja
Popolna ukinitev stika predstavlja skrajni ukrep, za katerega se sodišče odloči, ko koristi otrok ni mogoče zavarovati z milejšim ukrepom. ESČP poudarja, da je polje presoje nacionalnih oblasti glede pravice do stikov med starši in otroci zelo ozko.
Stiki pod nadzorom se med drugim izvajajo tudi takrat, kadar družinske povezanosti med osebami, med katerimi se izvajajo, ni, ali pa je bila ta dlje časa prekinjena in je zato potreben določen čas za vzpostavitev pristnega odnosa. V konkretnem primeru je bila povezanost med A. A. in očetom dlje časa prekinjena, zato so bili nadzorovani stiki uvedeni predvsem zaradi psihološke podpore, nudene s strani strokovno usposobljene osebe vsem udeležencem postopka, s ciljem, da se ponovno omogoči odnos med otrokom in očetom. Država ima v primerih, ki se nanašajo na pravice do stikov z enim od staršev, načeloma obveznost, da sprejme ukrepe za ponovno združitev staršev z njihovimi otroki in da takšna srečanja omogoči, če to narekuje otrokova korist.
začasna odredba v sporu med starši in otroki - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - stiki otrok s starši - varstvo koristi otroka - ponovna vzpostavitev stikov - podpora starša k stikom
Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti presoje, da je v največjo korist hčera udeležencev čim hitrejša ponovna vzpostavitev stikov z očetom in da k temu lahko mati bistveno prispeva na način, da jima da pristno dovoljenje za stik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045708
ZKP člen 18, 18/2.
predlog za izločitev dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - utemeljitev predloga
Nezakonitost pridobitve dokazov se ne predpostavlja dokler se ne dokaže nasprotno. Pravilo je ravno obratno, zakonitost se predpostavlja, s konkretnimi očitki pa je dopustno zatrjevati, da dokazi niso zakoniti.
izjava o umiku tožbe - odločba o stroških postopka - privolitev v umik tožbe
Ker je tožnica zatrjevala, da je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka, toženec pa je v umik tožbe privolil, ni mogoče razpravljati o utemeljenosti zahtevka kot o predhodnem vprašanju le zaradi odločitve o stroških postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00050970
ZKP člen 277, 437/1.. KZ-1 člen 160.
zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
Sodišče prve stopnje namreč ne trdi, da navedbe obdolženke, ki jih je podala na zaslišanju v pravdni zadevi, niso neresnične, ali da niso žaljive, pač pa zaključuje, da tega, kakšen pomen naj bi imele posamezne trditve obdolženke in kakšne posledice naj bi povzročile zasebnemu tožilcu, tožba sploh ne zatrjuje, s tem pa tudi ne zakonskih znakov tako očitanega kaznivega dejanja, kot morebitnih drugih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045984
ZKP člen 76, 76/3.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - obtožni predlog - oškodovanec kot tožilec - nejasna in nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - opis kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je vloga oškodovanca kot tožilca z dne 17. 4. 2020, dopolnjena dne 16. 11. 2020 in na poziv sodišča še 7. 1. 2021, še vedno nejasna in nepopolna, ter kot taka nesposobna za obravnavo. Zmotno je stališče pritožbe, da je za nadaljevanje postopka pred sodiščem v celoti izpolnjena zakonska zahteva po ustreznosti vloge. Tako iz vloge oškodovanca kot tožilca z dne 17. 4. 2020 ne izhajajo vsi potrebni podatki oziroma sestavine, ki jih določa ZKP in so potrebne, da bi sodišče lahko vlogo obravnavalo kot popolni predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj oziroma kot obtožni predlog. Pritožnik prav tako nima prav, da je na pozive sodišča vlogo dopolnil.
začasna odredba - izdaja začasne odredbe - korist mladoletnega otroka - stiki med počitnicami - ogroženost otroka - prepovedane droge - težko popravljiva škoda
Izdaja začasne odredbe je utemeljena le, kadar je verjetno izkazano, da bi sicer otroku nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda (161. člen v zvezi s 157. členom DZ). Gre za situacijo, v kateri so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na pravnomočno odločitev o zadevi.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - omejenost pritožbenega preizkusa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izločitev sodnika
Zaradi omejenega pritožbenega preizkusa toženec ne more uspeti s sklicevanjem na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede dogovorjenega pogoja pri sklenitvi pogodbe.
Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke prvega odstavka 339. člena ZPP. Toženec v postopku ni izločal razpravljajoče sodnice, prav tako v spisu ni podatkov o zakonskih razlogih za njeno izločitev (1. do 5. točka 70. člena ZPP).
prekršek - strelno orožje - posest orožja - pravica do izjave
Orožna posestna listina daje pravico do posesti orožja le kršiteljici - pravni osebi. Namen zakona je, da je orožje ves čas sledljivo, o čemer mora obstajati "papirnata" sled, na podlagi katere je vedno mogoče ugotoviti, katera konkretno je tista oseba, ki v določenem trenutku poseduje orožje. Ne glede na to, da voljo pravne osebe oblikujejo njeni organi, pravica do posesti orožja, ki jo ima pravna oseba, ne pomeni avtomatično, da ima to pravico zakoniti zastopnik pravne osebe.
sodna taksa - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti
Neutemeljene so pritožbene trditve, da taksna obveznost ni nastala zaradi preuranjenosti oziroma nezakonitosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 11. 2020, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zatrjevana nezakonitost sklepa z dne 27. 11. 2020 lahko vpliva le na dolžnikovo upravičenost do povrnitve te sodne takse, v kolikor bo v pritožbenem postopku zoper navedeni sklep uspešen.
pravica do nepristranskega sojenja - izločitev dokazov - izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - objektivna nepristranskost sodnika - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov
Okoliščine v zvezi s kandidaturo D. D. za načelnika Upravne enote X., ki se izkazujejo zlasti v aktivnosti osumljenega A. A., da župani podprejo kandidaturo E. E. za načelnika Upravne enote X., ter njegovo nasprotovanje kandidaturi D. D., objektivno vzbudijo resen dvom v nepristranskost sodnika D. D. pri odreditvi prikritih preiskovalnih ukrepov zoper osumljenega A. A. V skladu z ustavno sodno prakso pravica do nepristranskosti sojenja narekuje sodišču, da v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije je potrebno ocenjevati po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost razumejo stranke v postopku in kako se ravnanje sodišča razume v očeh javnosti.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka.
Predlagatelj ima v primerjavi z nasprotno udeleženko daleč večji obseg premoženja in s tem povezane premoženjske zmožnosti. Ker je sodišče na strani nasprotne udeleženke ugotovilo boljše premoženjske razmere kot v času prvega sojenja, pa je zaključilo, da je potrebna drugačna porazdelitev preživninskega bremena.
zahtevek za plačilo stroškov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stroški postopka zavarovanja - začetek stečajnega postopka - pravdna dejanja pooblaščenca - oprava dejanja - stroški stečajnega postopka - nastanek stroškov - procesna predpostavka - ovira - načelo koncentracije - prijava terjatev v stečajnem postopku
Za opredelitev, da so obveznosti stečajnega dolžnika stroški stečajnega postopka, ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti stroškov sodnega postopka, temveč kdaj je ta obveznost nastala, torej pred začetkom stečajnega postopka ali po njem.
Predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve je pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka.
sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca - pripombe na cenitveno poročilo
Ker je sodna cenilka opravila delo, naloženo z zgoraj navedenim sklepom sodišča, je do plačila upravičena. Pritožba ne zatrjuje, da navedena cenilka naloženega dela ni opravila, pritožbeno izpostavljena dejstva, s katerimi pritožnica utemeljuje svoje trditve o prenizko ocenjeni vrednosti svoje nepremičnine, pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - razlaga oporoke - volja zapustnika - spor o dejanskih vprašanjih - manj verjetna pravica - fideikomisarična substitucija
Kadar je sporna razlaga oporoke, mora tožbo vložiti tisti, ki zatrjuje kaj drugega kot je na prvi pogled videti iz besedila.
Oporoka vsebuje jasno določilo, da zapustnica želi, da je njena dedinja njena sestra. Četudi je bila laik, se je zagotovo zavedala, da bo njena sestra lahko podedovala njeno premoženje samo v primeru, če bo zapustnica umrla pred njo in zato je bolj verjetno, da je za primer, da bi svojo sestro preživela, v oporoki predvidela štiri nadomestne dediče.
stečajni postopek nad pravno osebo - končanje stečajnega postopka - končno poročilo stečajnega upravitelja - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - navodila sodišča upravitelju - izdaja sklepa - predlog upravitelja - pravovarstveni zahtevek - aktivna legitimacija - načrt poteka stečajnega postopka
Stečajni postopek je mogoče končati le z izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka. Ne glede na to ali gre za končanje po opravljeni končni razdelitvi ali brez razdelitve upnikom, izda tak sklep sodišče na predlog upravitelja. Če upravitelj takega predloga sodišču ne poda, sodišče samo postopka ne more končati, lahko pa sodnik, ki vodi postopek, da upravitelju ustrezno navodilo za njegovo delo, ki je zanj obvezno. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dajanje navodil upravitelju, ki so zanj obvezna, ni v domeni upnika. Upnikov predlog, o katerem je sodišče prve stopnje odločalo z izpodbijanim sklepom, predstavlja glede na njegovo vsebino, smiselno poziv sodišču za izdajo obveznega navodila upravitelju. Iz že večkrat zavzetega stališča sodne prakse pa izhaja, da takega pravovarstvenega zahtevka upnik nima, saj dajanje navodil upravitelju, ki so zanj obvezna, ali pozivi sodišču, da izda upravitelju obvezno navodilo, ni v domeni upnika.