KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046134
ZKP člen 240, 240/4, 240/6, 331, 331/5.. ZZOKPOHO člen 3.. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - mladoletni otrok kot oškodovanec - zaslišanje mladoletne osebe - zaslišanje otroka - varstvo koristi otroka - dokazna ocena - oprostilna sodba
Sicer drži, kot opozarja pritožba, da je zaslišanje otroka, kadar je ta žrtev kaznivega dejanja, tudi njemu v korist in predvsem v pomoč, vendar je pri taki oceni treba upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja in težo očitkov v obtožbi ter predvsem, ali je zaslišanje otroka res nujno potrebno za celovito in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Če je to možno zgolj s posrednimi dokazi potem je treba presoditi, ali interes postopka pretehta morebitne škodljive posledice, ki bi zaradi zaslišanja nastale pri otroku, ki bi oziroma, če bi sploh, pričal zoper svojo mater, s katero živi in je nanjo čustveno navezan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00045655
ZPP člen 216, 343a, 354, 354/1. ZPŠOIRSP člen 11, 11/1. OZ člen 131.
odškodnina zaradi protipravnega ravnanja državnega organa - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - splošna pravila odškodninskega prava - pavšalna odškodnina - prosti preudarek - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - standard obrazloženosti odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava bistvene kršitve postopka - nadomestna sodba - razveljavitev sodbe
Odškodnina zaradi nezakonitega izbrisa iz registra prebivalstva se v sodnem postopku ne prisoja kot pavšalni znesek, kot je to urejeno za upravni postopek po ZPŠOIRSP, pač pa po izrecni določbi prvega odstavka 11. člena tega predpisa veljajo splošna pravila obligacijskega prava, torej OZ. Zato mora oškodovanec škodo, ki je višja od pavšalnega zneska, uveljavljati v skladu z določbami OZ, sodišče pa mu dosodi odškodnino za posamezno vrsto (dokazane) nepremoženjske ali premoženjske škode. Slednja je lahko, če so za to izpolnjeni pogoji, prisojena tudi po prostem preudarku (216. člen ZPP), vendar mora biti to pojasnjeno in tudi v tem primeru morajo biti spoštovani standardi obrazloženosti za uporabo prostega preudarka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048098
KZ-1 člen 48.b, 49, 50, 51, 51/2.
odločba o kazenski sankciji - priznanje krivde - omilitev kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - stranska kazen izgon tujca iz države
Pritožbeno sodišče se strinja z državno tožilko, da morajo biti materialni razlogi za omilitev kazni tako tehtni, da so vsebinsko enakovredni tistim iz prve alineje 50. člena KZ-1 in jih je treba razlagati restriktivno.
izjava o umiku tožbe - odločba o stroških postopka - privolitev v umik tožbe
Ker je tožnica zatrjevala, da je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka, toženec pa je v umik tožbe privolil, ni mogoče razpravljati o utemeljenosti zahtevka kot o predhodnem vprašanju le zaradi odločitve o stroških postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055224
KZ-1 člen 170, 170/1, 174, 174/2.
posilstvo - kaznivo dejanje posilstva - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - dokazni predlog za zaslišanje priče - ocena verodostojnosti izpovedbe - dokazna ocena izpovedbe prič
Res je, da so podana določena razhajanja med oškodovankinimi izjavami na policiji, v preiskavi in na glavni obravnavi, vendar niso take, da bi vzbujala dvom v oškodovankini verodostojnosti. Nekoliko drugačno izpovedovanje oškodovanke na glavni obravnavi kot na policiji oziroma v preiskavi glede tega, v katerem prostoru, kolikokrat, po katerih delih telesa in koliko časa pred posilstvom jo je obtoženec otipaval, gre pripisati poteku časa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048498
DZ člen 269, 269/1. ZPP člen 249, 285. ZNP-1 člen 45. URS člen 22. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1-2, 39/1-3, 40, 42.
nagrada in stroški izvedenca - zahtevnost izvida in mnenja - začasna odredba o stikih - stiki staršev z otrokom - ukinitev stikov - odtujevanje otroka - ponovna vzpostavitev stikov - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - kolizijski skrbnik - postavitev kolizijskega skrbnika - korist mladoletnega otroka - materialno procesno vodstvo - sklep presenečenja
Popolna ukinitev stika predstavlja skrajni ukrep, za katerega se sodišče odloči, ko koristi otrok ni mogoče zavarovati z milejšim ukrepom. ESČP poudarja, da je polje presoje nacionalnih oblasti glede pravice do stikov med starši in otroci zelo ozko.
Stiki pod nadzorom se med drugim izvajajo tudi takrat, kadar družinske povezanosti med osebami, med katerimi se izvajajo, ni, ali pa je bila ta dlje časa prekinjena in je zato potreben določen čas za vzpostavitev pristnega odnosa. V konkretnem primeru je bila povezanost med A. A. in očetom dlje časa prekinjena, zato so bili nadzorovani stiki uvedeni predvsem zaradi psihološke podpore, nudene s strani strokovno usposobljene osebe vsem udeležencem postopka, s ciljem, da se ponovno omogoči odnos med otrokom in očetom. Država ima v primerih, ki se nanašajo na pravice do stikov z enim od staršev, načeloma obveznost, da sprejme ukrepe za ponovno združitev staršev z njihovimi otroki in da takšna srečanja omogoči, če to narekuje otrokova korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00046458
ZVPSBNO člen 2, 4.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja - upravni spor - denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje res ne izhaja, da bi šlo za zapleteno zadevo, o njej je bilo odločeno prej kot v triletnem roku, da je tožnik tudi sam ravnal tako, da več kot dve leti ni vložil nobenega pospešitvenega sredstva in ta zadeva nima posebnega pomena za to stranko in je zato sodišče prve stopnje glede na obrazloženo, prisodilo pravično denarno odškodnino iz tega naslova. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da zadeva za tožnika nima posebnega pomena, o čemer se je izreklo v točki 14. obrazložitve, kjer je sodišče ugotovilo, da tožnik tudi ni izkazal, da bi konkreten primer zanj imel poseben pomen. Ravno to dejstvo, da ima primer poseben pomen za stranko pa je tisto, ki odločilno vpliva na višino prisojene odškodnine in ker te trditve tožnik ni izkazal, je zato odločitev sodišča prve stopnje, ko je prisodilo primerno odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 540,00 EUR, pravilna.
odškodninski zahtevek - odškodnina za posek lesa - sečnja gozda - posekan les - večja količina - sanitarna sečnja - prodaja lesa - odkupna vrednost - cena - obseg premoženjske škode - cenik - izračun škode - sanacija posega v prostor
Toženka ni plačala celotnega posekanega in odpeljanega lesa. Za pravilen izračun vrednosti lesa je relevantno, koliko je glede na celoto toženka še dolžna plačati tožniku, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da mu je bilo plačano premalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00050984
KZ-1 člen 86, 175.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije
KZ-1 je v 86. členu, v delu, ki izključuje alternativni način izvršitve zaporne kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, jasen in ne omogoča razlage, ki jo ponuja pritožnik. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so uvrščena v IXX. poglavje KZ-1, mednje pa spada tudi kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1. Ali gre za spolno nasilje nad žrtvijo ni relevantno.
Dejstva, da prvi toženec lahko sprejme sklep o prenehanju poslovanja drugega toženca, samega po sebi ni moč subsumirati pod zakonsko predpisani obliki nevarnosti, potrebni za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve oziroma nedenarne terjatve.
OZ ne določa obveznosti upnika z več dolžniki glede iste terjatve, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih najprej poskuša poplačati od vseh ostalih, saj se šteje, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik (in ne kdo drugi) nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, da torej ni zakonsko predpisane kumulacije ali vrstnega reda unovčevanja solidarnih osebnih zavarovanj, vzpostavitev take obveznosti kot pogoja za izpodbijanje pravnih dejanj posameznega dolžnika pa bi v razmerju do upnika negirala namen instituta solidarnosti, ki je namenjen enostavnejšemu in hitrejšemu poplačilu upnika od tistega solidarnega dolžnika, od katerega bo po njegovem mnenju najlažje prišel do (polnega) plačila svoje terjatve, kar posledično pomeni, da tretji, t.j. prejemnik koristi, ki je pasivno legitimiran za v pravdi za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, z ugovorom, da bi se upnik lahko poplačal od drugih solidarnih dolžnikov oziroma solidarnih porokov, ne more uspeti.
Ker toženi stranki nista uspeli izkazati t.i. pojma hude nehvaležnosti, ki je pogoj za enostranski preklic darila, sodišče prve stopnje pa je ob tem dokazno podprto ugotovilo in zaključilo še, da Sporazum predstavlja soglasje volj obeh pogodbenikov za sporazumno razvezo v letu 2007 sklenjene darilne pogodbe, je sodišče prve stopnje, pravilno zaključilo, da je šlo pri sklenitvi Sporazuma o razvezi darilne pogodbe iz leta 2007 za dvostranski pravni posel o razvezi darilne pogodbe in ne za enostranski preklic darila s strani drugotoženca.
Ker Sporazum torej ne predstavlja enostranskega pravnega posla, enostranskega preklica darila zaradi hude nehvaležnosti obdarjenke, temveč dvostranski pravni posel, sporazum (soglasje volj) za razvezo darilne pogodbe, ne da bi za to obstajali pogoji za preklic darila zaradi hude nehvaležnosti obdarjenke (prvotoženke), so že iz tega razloga neutemeljene tudi pritožbene navedbe drugotoženca, da se je z dejanjem prvotoženke (obdarjenke), t.j. s prenosom lastninske pravice na nepremičnini nazaj v (zemljiškoknjižno) last drugotoženca (darovalca), dosegel zgolj pravni učinek preklica darila. S Sporazumom se je namreč toženka (brez kakršnekoli odmene) strinjala z razvezo darilne pogodbe in hkrati na drugotoženca prenesla (ne samo lastninsko pravico na podarjenem zemljišču, temveč) tudi lastninsko pravico na hiši, zgrajeni na podarjenem zemljišču po obdaritvi, katere graditelj ni bil drugotoženec, čeprav v njej še vedno biva. Ob takšnem dejanskem stanju pa je materialno pravno povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je šlo pri pravnem dejanju dolžnice (prvotoženke) za neodplačno razpolaganje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045983
KZ-1 člen 54, 54/1, 220, 220/1, 300, 300/1.. ZKP člen 358, 358/4.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano dejanje - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - direktni naklep - specialni povratnik - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - prištevnost storilca - zaporna kazen
Sodišče prve stopnje je v točki 5 obrazložitve obrazložilo, da ni pogojev, na podlagi katerih bi bilo moč obdolženemu izreči oprostilno sodbo na podlagi četrtega odstavka 358. člena ZKP. Sodišče prve stopnje izreče tako sodbo, če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba. Ni moč prezreti, da povzročena škoda ni tako majhna, da bi jo bilo moč zanemariti. Neznatna ni niti teža storjenega kaznivega dejanja, prav tako pa ni moč spregledati načina obdolženčevega ravnanja in stopnje njegove krivde, saj ga je storil z direktnim naklepom. Še najmanj pa je moč upoštevati njegove osebne okoliščine. Obdolženec je namreč specialni povratnik, ki je bil že velikokrat obsojen pred sodiščem na zaporne kazni, ki pa nanj niso imele nobenega učinka, da bi z njimi prenehal. Tako ni moč govoriti o tem, da gre za nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja ter posledicami, ki bi jih glede na obrazloženo povzročila obsodba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045708
ZKP člen 18, 18/2.
predlog za izločitev dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - utemeljitev predloga
Nezakonitost pridobitve dokazov se ne predpostavlja dokler se ne dokaže nasprotno. Pravilo je ravno obratno, zakonitost se predpostavlja, s konkretnimi očitki pa je dopustno zatrjevati, da dokazi niso zakoniti.
začasna odredba v sporu med starši in otroki - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - stiki otrok s starši - varstvo koristi otroka - ponovna vzpostavitev stikov - podpora starša k stikom
Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti presoje, da je v največjo korist hčera udeležencev čim hitrejša ponovna vzpostavitev stikov z očetom in da k temu lahko mati bistveno prispeva na način, da jima da pristno dovoljenje za stik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045984
ZKP člen 76, 76/3.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - obtožni predlog - oškodovanec kot tožilec - nejasna in nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - opis kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je vloga oškodovanca kot tožilca z dne 17. 4. 2020, dopolnjena dne 16. 11. 2020 in na poziv sodišča še 7. 1. 2021, še vedno nejasna in nepopolna, ter kot taka nesposobna za obravnavo. Zmotno je stališče pritožbe, da je za nadaljevanje postopka pred sodiščem v celoti izpolnjena zakonska zahteva po ustreznosti vloge. Tako iz vloge oškodovanca kot tožilca z dne 17. 4. 2020 ne izhajajo vsi potrebni podatki oziroma sestavine, ki jih določa ZKP in so potrebne, da bi sodišče lahko vlogo obravnavalo kot popolni predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj oziroma kot obtožni predlog. Pritožnik prav tako nima prav, da je na pozive sodišča vlogo dopolnil.
začasna odredba - izdaja začasne odredbe - korist mladoletnega otroka - stiki med počitnicami - ogroženost otroka - prepovedane droge - težko popravljiva škoda
Izdaja začasne odredbe je utemeljena le, kadar je verjetno izkazano, da bi sicer otroku nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda (161. člen v zvezi s 157. členom DZ). Gre za situacijo, v kateri so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na pravnomočno odločitev o zadevi.
Zaradi presumpcije umika pritožbe kakšna od ustavno ter konvencijsko zajamčenih pravic pritožnika ni bila kršena. Ob potrebni skrbnosti prvega toženca, kateremu je bil po nastanku taksne obveznosti za vloženo pritožbo vročen plačilni nalog z vsemi potrebnimi pouki in opozorili, namreč do umika pritožbe ne bi prišlo.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - omejenost pritožbenega preizkusa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izločitev sodnika
Zaradi omejenega pritožbenega preizkusa toženec ne more uspeti s sklicevanjem na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede dogovorjenega pogoja pri sklenitvi pogodbe.
Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke prvega odstavka 339. člena ZPP. Toženec v postopku ni izločal razpravljajoče sodnice, prav tako v spisu ni podatkov o zakonskih razlogih za njeno izločitev (1. do 5. točka 70. člena ZPP).
povrnitev škode - škoda, ki jo povzroči žival - ugriz psa - odgovornost imetnika živali - imetništvo živali
Pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da imetnica psa v času škodnega dogodka ni bila toženka, pač pa njena mati, saj je bila slednja tista, ki ga je imela v varstvu in pod nadzorom. Vprašanje, kakšen nadzor je izvajala imetnica, ki ni toženka, zato ni relevantno, in so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki zoper pomanjkljiv dokazni postopek, češ da ni bil dovolj izveden za razjasnitev okoliščin nadzora in konkretnega nastanka škodnega dogodka. Toženka, čeprav lastnica, ni tista, ki bi bodisi objektivno bodisi krivdno odgovarjala za škodo, ki jo je njen pes povzročil, ker v času povzročitve škode ni bila njegova imetnica.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046103
KZ-1 člen 20, 296, 296/1, 296/2, 375. KZ-B člen 78, 93.
kaznivo dejanje nasilništva - mladoletni storilec - vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike - dejansko stanje - sostorilci
Pritožba povsem spregleda, da se mladoletniku očita, da je z zavestnim sodelovanjem pri storitvi kaznivega dejanja, skupaj s posebej obravnavanimi S.P., D.V. in T.F. pretepal oškodovanca D.G., ko je na tleh ležečega pretepal tako, da ga je z roko udaril po telesu, ko pa je oškodovanec vstal, ga je še sunil tako, da je padel. Mladoletniku se torej očita kaznivo dejanje nasilništva po drugem odstavku 296. člena KZ-1, ker ga je storil z več osebami. Število storilcev (dva ali več) je kvalifikatorna okoliščina. Vsi morajo biti sostorilci kaznivega dejanja po prvem odstavku 296. člena KZ-1. Da je mladoletnik storil očitano kaznivo dejanje, izhaja delno že iz njegovega zagovora, ko je povedal, da je videl kako je oškodovanec udaril T.F. ter je zato oškodovanca porinil vstran in ko je videl, da je oškodovanca brcnil v nogo močnejši Rom (S.P.). Pritožba tudi spregleda, da je bil mladoletnik kot storilec očitanega mu kaznivega dejanja z ostalimi posebej obravnavani prepoznan tudi na posnetkih kamer, kot tudi na posnetku preko mobilnega telefona. Mladoletnikova vloga zato ni bila zgolj tista, da je vlekel nekoga vstran, oziroma da ju je poskušal dati narazen, kot to skuša prikazati pritožba. To dejanje mladoletnika se je dogajalo že proti koncu pretepa. Mladoletnika pa je predvsem videti že pri začetku pretepa, kar je izpovedala policistka T.M. Policist S.V. pa je povedal, da mu je oseba pod psevdonimom "R." zaupala, da je pretep preko mobilnega telefona snemala ena uporabnica le tega in ki je trajal 21 sekund in je prepoznal osebe, ki so pretepale oškodovanca. Na tem posnetku je na začetku viden mladoletnik, oblečen v temnejša oblačila, s podvihanimi rokavi puloverja in s cigareto v ustih, ki na tleh ležečega oškodovanca najprej potiska, ko pa je ta vstal, ga sunkovito porine od sebe. Vidi se tudi ravnanje T.F. in S.P. in na koncu še ravnanje D.V., ko oškodovanca, ko poskuša vstati, z levo nogo brcne z vso silo v glavo, tako da ta pade na tla in negiben obleži. S takim ravnanjem pa so torej vsi skupaj, torej tudi mladoletnik, spravili oškodovanca G. v podrejeni položaj, saj je postal objekt izvajanja njihovega nasilja in se ni mogel upreti ter mu povzročili opisane poškodbe.