invalidska pokojnina - odmera - meddržavni sporazum
Tožena strankaje pravilno upoštevala tako pokojninsko dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji kot tudi pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Severna Makedonija in tudi prišteto pokojninsko dobo.
Glede upoštevanja dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški pa je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, da bi bil v primeru upoštevanja navedene dobe tožniku odmerjen sorazmerni del invalidske pokojnine, ki pa bi bil za tožnika manj ugoden od invalidske pokojnine, kot je odmerjena z izpodbijano odločbo.
Sicer je imelo sodišče prve stopnje v sodno izvedenskem mnenju prof. dr. B.B. in njegovi ustni izpovedi na obravnavi 9. 10. 2020 dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je bila pri tožnici do izdaje dokončne odločbe dne 7. 6. 2019 podana le zmanjšana delovna zmožnost s potrebnimi stvarnimi in časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Za svoje delo kuharice v gostinskem obratu od 19. 10. 2018 dalje zagotovo več ni bila zmožna. Na podlagi izvida osebnega pregleda dne 16. 9. 2020 in pravno upoštevne listinske medicinske dokumentacije, sodni izvedenec v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj logično prepričljivo ocenjuje, da je do 7. 6. 2019 bilo mogoče tožnico razvrstiti le v III. in ne v I. kategorijo invalidnosti. Kasnejše spremembe zdravstvenega stanja v zvezi z operacijama na hrbtenici in srcu za presojo zadeve niso upoštevne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046449
OZ člen 131, 131/1, 179, 182. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-14. ZPP člen 213, 243, 339, 339/1, 340, 341.
denarna odškodnina - padec na pohodni površini - mokro in spolzko cestišče - ogled kraja - izvajanje dokazov - relativna bistvena kršitev določb postopka - krivdna odgovornost - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - soprispevek oškodovanke - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - izvajanje zimske službe - zimske razmere - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivizacija odškodnine - višina denarne odškodnine - izvedensko mnenje - pretrpljene telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - strah v širšem smislu (sekundarni strah) - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - temelj tožbenega zahtevka - zlom
Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je tožnica padla pri prečkanju cestišča na samem cestišču, ki je v skladu z Zakonom o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) del ceste, ki je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu, pod pogoji določenimi z zakoni in drugimi predpisi. V obravnavanem primeru gre za cesto, ki poteka med stanovanjskim blokom in parkiriščem, torej za cesto, ki jo uporabljajo tudi pešci, zato mora stanje cestišča ustrezati standardu normalne in še sprejemljive pohodne površine, ki jo lahko pešec prehodi brez težav, kar v obravnavanem primeru ni bilo zagotovljeno, zaradi opuščenega ukrepanja upravljalca pohodne površine.
ZGD-1 člen 610, 610/1, 615, 615/7. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 2/2.
sodni preizkus menjalnega razmerja - preizkus primerne denarne odpravnine - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - nagrada članom poravnalnega odbora - mnenje poravnalnega odbora - vsebina mnenja - nerelevantne pritožbene navedbe
Delovanje poravnalnega odbora ni formalizirano, njegovo mnenje pa ni zavezujoče in bo v nadaljevanju postopka predmet dokazne ocene sodišča prve stopnje.
Pri tehtanju, ali je bila obtožencem z izločevanim izvedenskim mnenjem kršena pravica do obrambe, enakega varstva pravic, sodnega varstva oziroma nepristranskega in poštenega sojenja po 29., 22. in 23. členu Ustave RS in 6. členu ZKČP, s čimer bi bilo mogoče izvedensko mnenje označiti kot pridobljeno s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (drugi odstavek 18. člena ZKP), sodišče druge stopnje pritrjuje argumentu prvostopenjskega sodišča, da izločevano izvedensko mnenje ne predstavlja dokaza, ki bi bil že na prvi pogled nedovoljen.
Očitki pritožnikov o tendencioznosti izvedenca ter zavzemanju stališč, ki presegajo njegovo strokovno področje, pa tudi če bi bili res podani, po prepričanju sodišča druge stopnje pomenijo izpodbijanje izvedenskega mnenja kot nejasnega, nepopolnega oziroma samega s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju (257. člen ZKP), nikakor pa ne izločitvenih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00046452
OZ člen 1061.. ZDDV-1 člen 82, 82/1.. ZNP-1 člen 1, 1/2, 9.. ZOR člen 1062, 1062/1, 1063, 1063/2, 1064, 1064/2.. ZPP člen 224.
sodno odprtje sefa - nepravdni postopek - pogoji - povratnica kot javna listina - reševanje predhodnega vprašanja - stroški postopka
Predlagateljica je s predlogom v predmetni zadevi uveljavljala sodno odprtje sefa skladno z določbo 1064. člena ZOR, sodišče prve stopnje pa je tak predlog pravilno obravnavalo po pravilih nepravdnega postopka. Sicer drži, da ZOR, ki sicer regulira Pogodbo o sefu in se glede na to, da Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) te materije ni uredil, uporablja po drugem odstavku 1061. člena OZ, ne določa postopka, v katerem banka tak zahtevek lahko uveljavi. Je pa podlaga za obravnavanje zahtevka za sodno odprtje sefa v nepravdnem postopku podana v drugem odstavku 1. člena ZNP-1. Ta določa, da se določbe ZNP-1 uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - neprištevnost storilca - naklep
Ugotovitev, da je bil obdolženec v času obravnavanega dejanja neprišteven izključuje obstoj naklepa kot oblike krivde, ki se po prvem odstavku 34. člena KZ-1 zahteva za obstoj kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja. To pa istočasno ne pomeni nasprotja, ki ga zatrjuje zagovornik.
kazenska sankcija - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - namen kaznovanja - individualizacija kazenske sankcije - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - priznanje krivde
Sodišče je dolžno v vsaki obravnavani zadevi storilcu kaznivega dejanja odmeriti kazen glede na težo kaznivega dejanja, obtoženčevo krivdo ter ob pravilno ugotovljenih in ocenjenih okoliščinah v skladu z drugim odstavkom 49. člena KZ-1. Sklicevanje pritožnika na izrečene zaporne kazni v kazenskih zadevah z istovrstnim kaznivim dejanjem je brezpredmetno, saj odločb sodišč druge stopnje ni moč šteti za obvezujočo pravno podlago pri odločanju v podobnih primerih. Matematično izrekanje kazni, kot ga ponuja pritožnik, v smislu "večje kot je število ilegalnih prebežnikov, ki jih obtoženec prevaža, višja bo kazen," pa predstavlja (preživeto) idejo retributivizma, ki daleč odstopa od razumevanja namenov kaznovanja iz 45.a člena KZ-1. V navedeni določbi je namreč zajetih več različnih namenov kaznovanja: prevencija, retribucija in rehabilitacija, pri katerih je zaradi koherentnosti in jasnosti sistema nujna ustrezna vzpostavitev hierarhije med njimi, kar je v zakonskem besedilu določeno z besedo "predvsem", ki se nanaša na možnost storilca kaznivega dejanja, da se dostojno vključi v skupno družbeno okolje, torej na rehabilitacijski vidik kaznovanja. Prav slednje je, ob upoštevanju olajševalnih okoliščin (nekaznovanost, obžalovanje, opravičilo najemodajalcu avtomobila), ovrednotenju obteževalnih okoliščin (izkoriščanje življenjske stiske ilegalnih prebežnikov, število oseb in razmere, v katerih jih je prevažal) in upoštevanju objekta kazenskopravnega varstva v konkretnem primeru (javni red in mir), pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje.
pravica do poštenega sojenja - enako varstvo pravic - obrazloženost sodne odločbe - odločba o premoženjskopravnem zahtevku
Ob pritožbenem ocenjevanju točke 8 obrazložitve izpodbijane odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni obrazložena v skladu z zgoraj povzetimi zahtevami Ustavnega sodišča, kar posledično pomeni, da izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov in je obremenjena z uveljavljano bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo zatrjuje pritožnik. V obrazložitvi predmetne odločbe nikjer niso razvidni formalni pravni viri, na temelju katerih je sodišče prve stopnje odločilo, saj kot že rečeno, ne zadostuje zgolj sklicevanje na kazenskopravno normo 105. člena ZKP.
Zoper sklep pritožbenega sodišča je vložnica 26. 1. 2021 na Vrhovno sodišče RS vložila pritožbo, ki je bila nato odstopljena sodišču prve stopnje v pristojno poslovanje.
Po stališču pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje navedeno vlogo utemeljeno zavrglo. V tem primeru gre namreč za nedovoljeno pritožbo, ki jo skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je nedovoljena iz razloga, ker zoper sklep sodišča druge stopnje stranka na more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva, kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje.
povračilo pravdnih stroškov - krivdno povzročeni stroški - umik tožbe - odgovor na tožbo - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - procesna predpostavka - odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost države RS
Razlog, zaradi katerega se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben. To je lahko subjektivni razlog osebne narave, njegova ugotovitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka, pa tudi ugotovitev, da tožba ni dopustna.
Trditev tožnikov, da je bilo vročanje tožbe v odgovor nepotrebno, na odločitev o stroških ne more vplivati. ZPP namreč položaja, ko stroški nastanejo (ali so višji) zaradi morebiti napačnega ravnanja sodišča, ne ureja. To posledično pomeni, da tako ravnanje v stroškovnem pogledu vedno bremeni eno ali drugo stranko. Imata pa stranki ob ustrezni izkazanosti predpisanih predpostavk, možnost naknadno uveljavljati odškodninski zahtevek zoper državo.
ZPP člen 105a, 105a/3, 363, 363/1. URS člen 14, 14/2, 15, 15/2, 15/3, 23, 25, 127.
plačilo sodne takse za pritožbo - sodna taksa kot procesna predpostavka - fikcija umika pritožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper drugostopenjsko odločbo - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
URS v 23. členu ne zahteva, da država zagotovi brezplačno sodno varstvo, prav tako pa tudi iz 25. člena URS ne izhaja, da mora država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev v postopkih, v katerih se odloča o pravicah ali obveznostih.
Iz 25. člena URS izhaja zgolj jamstvo dvostopenjskega sodnega postopka. Prav tako pa tudi 127. člen URS zgolj opredeljuje pravni položaj Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Po določbi prvega odstavka 363. člena ZPP je, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe, zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba. Iz navedene določbe torej izhaja, da je pritožba dovoljena zgolj zoper sklepe, ki jih izda sodišče prve stopnje, in da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena.
vplivanje na priče - pravica pripornika do obiskov bližnjih sorodnikov
Ker sodba v navedeni kazenski zadevi (obdolžencu je bila izrečena kazen pet let in deset mesecev zapora) v času odločanja še ni bila pravnomočna, je sodišče prve stopnje ocenilo, da bi z obiskom oškodovanke lahko nastala škoda za postopek, ki bi se udejanjala z vplivanjem ali poskusom vplivanja na oškodovanko oz. pričo.
nagrada za delo izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - pripombe strank na izvedensko mnenje
Izvedenec je odgovoril na vprašanja sodišča in s tem svojo nalogo izpolnil. Zato je upravičen do nagrade za svoje delo in do povrnitve stroškov. Pripombe oziroma nestrinjanje strank z mnenjem izvedenca ne vplivajo na pravico izvedenca do nagrade.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - sklep procesne narave - predlog stranke za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Z ozirom na to, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, ki je procesne narave, je pritožbeno navajanje, da naj bi šlo za vsebinsko odločitev, zmotno, očitek, da zanjo (torej za vsebinsko odločitev) ni podalo ustreznih (vsebinskih) razlogov, pa brezpredmeten.
odločitev o stroških postopka - stroški postopka - odvetniški stroški - vrednost odvetniške točke - sprememba vrednosti točke - odmera stroškov - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - čas opravljene storitve - pravilna uporaba odvetniške tarife - veljavna odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje je pri obračunu stroškov pravilno upoštevalo vrednost točke 0,6 EUR, saj je o stroških postopka z izpodbijanim sklepom odločilo že po uveljavitvi spremembe OT z dne 6. 4. 2019. Čeprav so bila nekatera dejanja v tem pravdnem sporu opravljena še pred uveljavitvijo navedene spremembe OT, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
odškodninska odgovornost občine in države - zastaranje odškodninske terjatve - pomanjkanje aktivne legitimacije - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - sprememba prostorskega akta - nelegalna gradnja - pravica gradnje
Ker zastaranje posega v pravico do sodnega varstva, je treba pravila o zastaralnih rokih uporabiti glede na okoliščine posameznega primera dovolj prožno, torej tako, da stranki ni nesorazmerno oteženo ali celo preprečeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago.
Po izčrpanju pravnih sredstev zoper odločitev o zavrnitvi predloga za spremembo gradbenega dovoljenja in zoper odločitev o odstranitvi objektov je imel tožnik možnost, da oceni obseg škode, ki je zaradi teh ravnanj oblastnih organov nastala, vedel pa je tudi, kdo naj bi jo povzročil.
Šlo je za poslovni podvig družbe. Tožnik je bil sicer njen edini družbenik, a to ne vpliva na pravilnost ugotovitev, da se je z odrejeno rušitvijo objektov zmanjšalo premoženje družbe in da bi z zatrjevanim poslovanjem bioplinarne dobiček in poslovne priložnosti ustvarjala družba.
ZNPPol člen 4, 20.. Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih (2014) člen 12, 12/1.. ZJU člen 94, 94/4.. Pravilnik o posesti in nošenju orožja in streliva v policiji (2013) člen 4, 4/3.
Tožnik je bil spoznan za odgovornega za lažjo disciplinsko kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker dne 3. 9. 2018 in 4. 9. 2018 ni hotel v lastnih (civilnih) oblačilih izvajati temeljnih policijskih nalog iz 4. člena ZNPPol. Tožniku je bilo skladno z 39. členom Pravil policije v povezavi s prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o policijski uniformi in nadomestilih odrejeno delo "v civilu" z dnevnim razporedom dela, in dodatno opredeljeno v načrtu poostrenega nadzora, ki se je na območju Policijske postaje H. izvajal od 3. 9. 2018 do 5. 9. 2018. Zato mu je bil s sklepom z dne 13. 11. 2018 izrečen disciplinski ukrep denarne kazni v višin 5 % plače za polni delovni čas iz plače za mesec september 2018.