postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - obvestilo dolžnika - poslovni delež v družbi - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ustanovitelj zavoda - stečajna masa - premoženje zavoda
Namen zakonskega določila, da mora stečajni dolžnik obvestiti upravitelja o svojem premoženju, je, da je znano vse premoženje, iz katerega se nato lahko poplačajo upniki, za kar poskrbi upravitelj. Res je o tem premoženju dolžnik poročal šele, ko je upraviteljico nanj opozoril upnik, vendar pa ob dejstvu, da (vsaj zaenkrat kaže tako) to premoženje nima vrednosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da s tem upniki niso mogli biti oškodovani, družba pa niti ne posluje.
Dejstvo, da je dolžnik ustanovitelj Zavoda Z. ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, vsekakor pa ne gre za izpodbojno dejanje v smislu 271. člena ZFPPIPP. Pri izpodbojnih dejanjih gre vsebinsko za preferiranje enega od upnikov, za to pa v tem primeru niti ne more iti. Kot navaja upraviteljica, to premoženje spada v stečajno maso. Vendar pa v stečajno maso spada le sam zavod oziroma ustanoviteljske pravice v njem, ne pa tudi premoženje, ki ga zavod ima. Oprema, surovine in mesni izdelki so del premoženja zavoda in ne stečajnega dolžnika, kar je izkazano z listinami, zato jih upraviteljica ne more in ne sme kar prodati kot stečajno maso v tem postopku. V stečajno maso bi ti predmeti, ki predstavljajo premoženje zavoda, lahko spadali le, če bi bil zavod likvidiran in bi njegovo premoženje pripadlo ustanovitelju, torej stečajnemu dolžniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00047915
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 496. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/4.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - plačilo kupnine - trditveno in dokazno breme - povrnitev stroškov postopka - potni stroški odvetnika - pravica do svobodne izbire odvetnika - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - potrebni stroški postopka - povračilo stroškov za opomin pred tožbo - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, je v sodni praksi (pri čemer ne gre le za sodno prakso Delovnega in socialnega sodišča) zavzeto večinsko stališče, da se kot potrebni stroški postopka priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V konkretnem primeru gre torej za delovno območje Okrajnega sodišča na Vrhniki. Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. O tem je stališče že zavzelo Ustavno sodišče, v ustaljeni sodni praksi rednih sodišč pa se potne stroške pooblaščenca s sedežem izven delovnega območja sodišča upošteva kot potrebne, če to opravičuje narava konkretnega mandatnega razmerja in druge okoliščine. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. Ni sporno, da takih posebnih okoliščin tožnik v tej pravdi ni zatrjeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045752
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1. URS člen 33. ZPP člen 208, 208/2. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2, 228, 228/1.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - poslovna goljufija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - zakonska rehabilitacija - vložitev ustavne pritožbe - pravica do zasebne lastnine - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pravnomočnost
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, čemur pritožnik ne oporeka, predlogu za odpust obveznosti ni bilo mogoče ugoditi.
V stečajnem postopku se v skladu s 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP obstoj kaznivega dejanja ugotavlja na podlagi pravnomočne kazenske obsodilne sodbe.
Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim organom.
Pri tehtanju, ali je bila obtožencem z izločevanim izvedenskim mnenjem kršena pravica do obrambe, enakega varstva pravic, sodnega varstva oziroma nepristranskega in poštenega sojenja po 29., 22. in 23. členu Ustave RS in 6. členu ZKČP, s čimer bi bilo mogoče izvedensko mnenje označiti kot pridobljeno s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (drugi odstavek 18. člena ZKP), sodišče druge stopnje pritrjuje argumentu prvostopenjskega sodišča, da izločevano izvedensko mnenje ne predstavlja dokaza, ki bi bil že na prvi pogled nedovoljen.
Očitki pritožnikov o tendencioznosti izvedenca ter zavzemanju stališč, ki presegajo njegovo strokovno področje, pa tudi če bi bili res podani, po prepričanju sodišča druge stopnje pomenijo izpodbijanje izvedenskega mnenja kot nejasnega, nepopolnega oziroma samega s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju (257. člen ZKP), nikakor pa ne izločitvenih razlogov.
OZ člen 240.. ZŠtip-1 člen 3, 87, 87/4.. URS člen 22.
vračilo štipendije - višja sila - zdravstveno stanje
Res je skladno z določilom četrtega odstavka 87. člena ZŠtip-1 lečeči zdravnik specialist tisti, ki lahko ugotovi, da je zdravstveno stanje vplivalo na to, da štipendist ni mogel izpolniti svojih študijskih obveznosti. Zato je tožeča stranka kontaktirala lečečega specialista oziroma operaterja, kar izkazuje predložena elektronska korespondenca med tožečo stranko in samim operaterjem. Le-ta potrjuje, da je tožeča stranka poskušala pri operaterju dobiti sporno potrdilo, vendar jo je lečeči specialist napotil na osebno zdravnico, ker specialisti naj ne bi bili pravi naslov za izdajanje posebnih mnenj, potrdil. Tožeča stranka se je zato upravičeno obrnila na osebno zdravnico, ki ji je vsled napotitve s strani lečečega specialista, mnenje tudi izdala. Posledično je šteti, da je tožeča stranka s predložitvijo tega potrdila, izkazala obstoj opravičljivih zdravstvenih razlogov oziroma višjo silo, kot jo opredeljuje pravna podlaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00046452
OZ člen 1061.. ZDDV-1 člen 82, 82/1.. ZNP-1 člen 1, 1/2, 9.. ZOR člen 1062, 1062/1, 1063, 1063/2, 1064, 1064/2.. ZPP člen 224.
sodno odprtje sefa - nepravdni postopek - pogoji - povratnica kot javna listina - reševanje predhodnega vprašanja - stroški postopka
Predlagateljica je s predlogom v predmetni zadevi uveljavljala sodno odprtje sefa skladno z določbo 1064. člena ZOR, sodišče prve stopnje pa je tak predlog pravilno obravnavalo po pravilih nepravdnega postopka. Sicer drži, da ZOR, ki sicer regulira Pogodbo o sefu in se glede na to, da Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) te materije ni uredil, uporablja po drugem odstavku 1061. člena OZ, ne določa postopka, v katerem banka tak zahtevek lahko uveljavi. Je pa podlaga za obravnavanje zahtevka za sodno odprtje sefa v nepravdnem postopku podana v drugem odstavku 1. člena ZNP-1. Ta določa, da se določbe ZNP-1 uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku.
stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba izvajanja stikov - prevzemno predajno mesto - spremenjene okoliščine - največja korist otroka
Dolžnost staršev je, da ob predaji otroka poskrbita za varno predajo otroka od enega starša k drugemu staršu.
Zgolj enkraten dogodek, ko so na mestu predaje bile na tleh videne igle, ne opravičuje pogojev za spremembo kraja predaje otroka oziroma drugačno ureditev stikov med udeleženci nepravdnega postopka.
poneverba - ponareditev ali uničenje poslovne listine - javna seja - skrajšani postopek - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - pravica do zasebne lastnine - pravica do zasebnosti - osebnostne pravice - varstvo osebnih podatkov - listina - dokazovanje na podlagi listin - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - čas izvršitve kaznivega dejanja - kršitev pravice do obrambe - premoženjskopravni zahtevek - računi - nerazumljiv izrek
V skrajšanem kazenskem postopku mora biti navzočnost strank na seji koristna za razjasnitev stvari, kar je najprej odvisno od vrste izpodbojnih razlogov in nato še od njihove vsebine (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije UP-700/16 z dne 28. 5. 2020). Pritožnika sicer razmeroma obsežno uveljavljata izpodbojni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar brez artikuliranih novih dejstev ali dokazov, o katerih se ne bi izreklo že sodišče prve stopnje in ne na način, da bi bilo navedeno stanje stvari po ali zaradi navzočnosti strank in pritožnikov na seji, še bolj jasno od stanja, ki tako ali tako izhaja iz napadene sodbe, obeh pritožb in odgovorov na pritožbi.
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno podmeno, da naslovnik človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz drugega poglavja Ustave R Slovenije (Ustava) niso zgolj posamezniki ali fizične osebe, ampak še določene civilnopravne osebe, kot so denimo gospodarske družbe in druge.
Le tedaj, ko je predlagani dokaz mogoč, ko je v zvezi z odločilnimi dejstvi, ko ta niso bila ugotovljena že z drugimi dokazi in ko dokaz tudi sicer utegne prispevati k popolni ugotovitvi dejanskega stanja, je sodišče dolžno njegovo izvedbo omogočiti.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ne Pogodba in ne ZOdv ne ločita pojma "pravno svetovanje" od drugih odvetniških storitev, zato tožena stranka ne more uspeti s subjektivno pogojenim ločevanjem med "pravnim svetovanjem" in "odvetniškimi storitvami".
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vložitev vloge - nepristojno sodišče - očitna napaka - pravočasno vložene vloge
Pritožnikov ugovor zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka je pravilno naslovljen na Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana, medtem ko je na kuverti naslovnik Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9 (sam naziv sodišča je sicer v določeni meni nečitljiv, vendar je naslov jasno napisan). Pismo se je vrnilo pritožniku z oznako „neznan“. Vloga je bila vložena pri nepristojnemu sodišču, ker pa je to pripisati očitni napaki, je višje sodišče presodilo, da je treba z vlogo ravnati kot s pravočasno vloženo vlogo.
duševno zdravje - duševne motnje - psihiatrično zdravljenje - brez privolitve osebe - oddelek pod posebnim nadzorom - omejitev osebne svobode - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje varnosti ljudi - izvedensko mnenje - psihotično dojemanje realnosti - uspešnost zdravljenja - potek zdravljenja - poseg v ustavno varovane pravice
Oseba ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, s čimer so izpolnjeni pogoji za nadaljnje zdravljenje na varovanem oddelku psihiatrične klinike.
nagrada za delo izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - pripombe strank na izvedensko mnenje
Izvedenec je odgovoril na vprašanja sodišča in s tem svojo nalogo izpolnil. Zato je upravičen do nagrade za svoje delo in do povrnitve stroškov. Pripombe oziroma nestrinjanje strank z mnenjem izvedenca ne vplivajo na pravico izvedenca do nagrade.
vplivanje na priče - pravica pripornika do obiskov bližnjih sorodnikov
Ker sodba v navedeni kazenski zadevi (obdolžencu je bila izrečena kazen pet let in deset mesecev zapora) v času odločanja še ni bila pravnomočna, je sodišče prve stopnje ocenilo, da bi z obiskom oškodovanke lahko nastala škoda za postopek, ki bi se udejanjala z vplivanjem ali poskusom vplivanja na oškodovanko oz. pričo.
odločitev o stroških postopka - stroški postopka - odvetniški stroški - vrednost odvetniške točke - sprememba vrednosti točke - odmera stroškov - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - čas opravljene storitve - pravilna uporaba odvetniške tarife - veljavna odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje je pri obračunu stroškov pravilno upoštevalo vrednost točke 0,6 EUR, saj je o stroških postopka z izpodbijanim sklepom odločilo že po uveljavitvi spremembe OT z dne 6. 4. 2019. Čeprav so bila nekatera dejanja v tem pravdnem sporu opravljena še pred uveljavitvijo navedene spremembe OT, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
ZPP člen 105a, 105a/3, 363, 363/1. URS člen 14, 14/2, 15, 15/2, 15/3, 23, 25, 127.
plačilo sodne takse za pritožbo - sodna taksa kot procesna predpostavka - fikcija umika pritožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper drugostopenjsko odločbo - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
URS v 23. členu ne zahteva, da država zagotovi brezplačno sodno varstvo, prav tako pa tudi iz 25. člena URS ne izhaja, da mora država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev v postopkih, v katerih se odloča o pravicah ali obveznostih.
Iz 25. člena URS izhaja zgolj jamstvo dvostopenjskega sodnega postopka. Prav tako pa tudi 127. člen URS zgolj opredeljuje pravni položaj Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Po določbi prvega odstavka 363. člena ZPP je, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe, zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba. Iz navedene določbe torej izhaja, da je pritožba dovoljena zgolj zoper sklepe, ki jih izda sodišče prve stopnje, in da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena.
povračilo pravdnih stroškov - krivdno povzročeni stroški - umik tožbe - odgovor na tožbo - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - procesna predpostavka - odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost države RS
Razlog, zaradi katerega se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben. To je lahko subjektivni razlog osebne narave, njegova ugotovitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka, pa tudi ugotovitev, da tožba ni dopustna.
Trditev tožnikov, da je bilo vročanje tožbe v odgovor nepotrebno, na odločitev o stroških ne more vplivati. ZPP namreč položaja, ko stroški nastanejo (ali so višji) zaradi morebiti napačnega ravnanja sodišča, ne ureja. To posledično pomeni, da tako ravnanje v stroškovnem pogledu vedno bremeni eno ali drugo stranko. Imata pa stranki ob ustrezni izkazanosti predpisanih predpostavk, možnost naknadno uveljavljati odškodninski zahtevek zoper državo.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - sklep procesne narave - predlog stranke za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Z ozirom na to, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, ki je procesne narave, je pritožbeno navajanje, da naj bi šlo za vsebinsko odločitev, zmotno, očitek, da zanjo (torej za vsebinsko odločitev) ni podalo ustreznih (vsebinskih) razlogov, pa brezpredmeten.
ZNPPol člen 4, 20.. Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih (2014) člen 12, 12/1.. ZJU člen 94, 94/4.. Pravilnik o posesti in nošenju orožja in streliva v policiji (2013) člen 4, 4/3.
Tožnik je bil spoznan za odgovornega za lažjo disciplinsko kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker dne 3. 9. 2018 in 4. 9. 2018 ni hotel v lastnih (civilnih) oblačilih izvajati temeljnih policijskih nalog iz 4. člena ZNPPol. Tožniku je bilo skladno z 39. členom Pravil policije v povezavi s prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o policijski uniformi in nadomestilih odrejeno delo "v civilu" z dnevnim razporedom dela, in dodatno opredeljeno v načrtu poostrenega nadzora, ki se je na območju Policijske postaje H. izvajal od 3. 9. 2018 do 5. 9. 2018. Zato mu je bil s sklepom z dne 13. 11. 2018 izrečen disciplinski ukrep denarne kazni v višin 5 % plače za polni delovni čas iz plače za mesec september 2018.
zavrženje tožbe - res iudicata - zmotna uporaba materialnega prava - predmet spora
V zvezi z vprašanjem, ali gre za že pravnomočno razsojeno zadevo o istem vprašanju (res iudicata), je bistveno, ali se v tem postopku uveljavlja identičen tožbeni zahtevek in če tožnik temelji tožbeni zahtevek na istem materialnopravnem razmerju. V obravnavani zadevi tožnik ne uveljavlja istega tožbenega zahtevka oziroma istega predmeta spora, pri utemeljitvi zahtevka pa se sklicuje na drugo pravno podlago oziroma tožbeni temelj. Nova tožba se tudi ne opira na isti sklop dejstev, o katerem je odločalo sodišče v zadevi Pd 281/2009, ne glede na kasnejši izvršilni postopek.