sodna določitev meje - elaborat - javna pot - stroški postopka - višina stroškov - povrnitev pravdnih stroškov - odločitev po temelju - res iudicata
Odločitev o stroških postopka je po temelju postala že pravnomočna (res iudicata) in o temelju teh stroškov postopka ni dopustno ponovno odločati. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno odločilo zgolj o višini stroškov postopka, ne pa tudi o temelju, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.
neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prikrajšanje in obogatitev - nesklepčna tožba
Tožnica ni utemeljila niti toženkine obogatitve niti svojega prikrajšanja, ki naj bi bilo v vzročni zvezi z toženkino obogatitvijo, sploh pa ne na tak način, da bi bilo kakršno koli povečanje toženkinega premoženja izzvano z zmanjšanjem tožničinega premoženja. Zato je tožba nesklepčna.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00046405
SPZ člen 105, 105/4. ZVEtL-1 člen 3, 17, 17/3-3, 21, 21/2, 23, 24, 29. ZPDS člen 4, 5, 6, 7. SZ člen 12, 12/3, 116. ZNP-1 člen 42.
etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - denacionalizacija stanovanja - zaznamba spora - pravica souporabe - družbena lastnina - stanovanjska pravica - stvar izven pravnega prometa - stanje vpisov v zemljiški knjigi - sporno pravno vprašanje - podstrešje - stopnišče
Okoliščina, da so dediči denacionalizacijskega upravičenca v dednem postopku po njem status podstrešja obravnavali drugače, kot pa status hodnika in stopnišča, glede katerih je bilo v odločbi skupaj s podstrešjem odločeno, da k izločenim stanovanjem pripada pravica njihove souporabe, ne more imeti pravnega učinka.
Pravica souporabe skupnih prostorov je bila po svoji vsebini enaka sedanjim upravičenjem etažnih lastnikov glede skupnih delov stavbe. Gre za upravičenje, ki izvira iz družbeno lastninskega razmerja in po svoji vsebini ni enaka pravici rabe, kot enem od upravičenj lastninske pravice. Skupni del stavbe tako ni mogel in ne more biti v samostojnem pravnem prometu.
Če pritožniki menijo, da je sporni prostor kot posamezni del ali posebni skupni del stavbe njihova last, še vedno lahko svojo pravico uveljavljajo v pravdi, kajti odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - nespremenjene okoliščine
Če se razlogi in vzroki, ki so narekovali izrek ukrepa prejema nasprotnega udeleženca v varovani oddelek predlagatelja kot socialnovarstvenega zavoda s sklepom sodišča, tudi s potekom tega časa niso spremenili in še vedno obstajajo ter pomenijo izpolnjenost pogojev iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00046650
ZVEtL-1 člen 35, 35/1.
pravica uporabe - etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - zemljiški kataster - zemljiška knjiga - podatki v zemljiški knjigi - splošni skupni del - pripadajoče zemljišče - posamezni del stavbe - evidenca GURS
Zemljiška knjiga, ki je izvorna evidenca glede pravnih razmerij/značilnosti nepremičnin, glede površin oziroma dejanskih razmerij (značilnosti) nepremičnin ne predstavlja izvornega registra, ampak je to kataster (iz katerega zemljiška knjiga omenjene podatke povzema).
Z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-14/20-9, Up-844/16-27 z dne 14. 5. 2020 je Ustavno sodišče odločilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, v kolikor določa 15-dnevni rok za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom, ki teče od pravnomočnosti sodbe oz. od zadnje vročitve prepisa sodbe dalje, v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti, do odprave ugotovljene protiustavnosti pa se nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom lahko predlaga do konca prestajanja kazni zapora. Ker glede na navedeno obsojenec s svojim predlogom ni prepozen, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
vročitev sodbe - osebno vročanje - nadomestna vročitev - vročanje družinskemu članu - pravilna vročitev - navzkrižje interesov - vrnitev v prejšnje stanje - razmerja med zakoncema - trditveno in dokazno breme - vročilnica kot javna listina
Vročilnica je potrdilo o vročitvi ter je javna listina. Z njo je vročitev dokazana. V spisu se nahaja vročilnica z vsemi potrebnimi sestavinami, zato bi morala prva toženka že v pritožbi z dne 15. 10. 2015 ponuditi ustrezno trditveno in dokazno podlago, da ji sodno pisanje ni bilo vročeno. O razmerju med njo in drugim tožencem ter o razlogih, da ji ta pošiljke ni predal, v pritožbi ne navaja ničesar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046031
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 626, 634.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - dokazna ocena - podjemna pogodba - določilo ključ v roke - skrite napake
Sodišče prve stopnje materialnega prava ni nepravilno uporabilo, ko je pojasnilo, da je bilo s tem, ko ogrevanje v kuhinji Hotela v zimskem času ni delovalo pravilno, kršeno pogodbeno določilo 'do popolne funkcionalnosti', da to pomeni, da tožeča stranka dela ni opravila po dogovoru in po pravilih posla ter da je bila zato dolžna napako, ki se je odkrila na začetku kurilne sezone v zvezi z ogrevanjem, odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00047946
ZPOmK-1 člen 63a, 63a/3, 63a/3-4. ZPP člen 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nelojalna konkurenca - prevzem posla - sklepanje na podlagi indicev - pobotni ugovor - konkretiziranost trditev
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje v delu, da posamezna opisana dejstva in ravnanja vpletenih fizičnih oseb vsako zase ne zadoščajo za sklep o protipravnem ravnanju tožeče stranke v zvezi s 4. alinejo tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1. Upoštevati pa je treba, da je tožena stranka navedla celo vrsto indičnih dejanj bivšega zaposlenega tožene stranke ter direktorja tožeče stranke, dejstvo, da je tožena stranka uporabila iste poslovne kontakte ter poznavanje bivšega zaposlenega tožene stranke z direktorjem tožeče stranke in direktorjem naročnika, ki pa vsa skupaj povezana v časovno verigo lahko pripeljejo do zaključka, da je tožeča stranka ravnala nelojalno v smeri razdiranja sodelovanja med tožečo stranko in njenim naročnikom ter z namenom, da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba s tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so trditve tožene stranke o prevzemu posla na strani tožeče stranke premalo konkretizirane, ker da tožena stranka ni navedla, katera so tista dejanja nelojalne konkurence, s katerimi je tožeča stranka toženi stranki prevzela posel. Tožena stranka je navedla vrsto indicev, ki bi lahko utemeljevali zaključek, da bi ravnanje tožeče stranke v zvezi z izvedbo poslov za naročnika v zvezi s tremi nakupovalnimi vikendi v tujini lahko izpolnjevalo znake očitanega dejanja nelojalne konkurence.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - veljavnost oporoke
Pritožnika ne oporekata ugotovitvi zapuščinskega sodišča, da med dediči obstaja spor o dejstvih, ki se nanašajo (tudi) na veljavnost razdedinjenja, o katerih sodišče ne more odločiti v zapuščinskem postopku in je zato potrebna napotitev na pravdo. Utemeljeno pa navajata, da je, dokler ni jasno, ali je sporna oporoka veljavna, preuranjena odločitev o napotitvi oporočnega dediča na pravdo na ugotovitev, da je zapustnica v sporni oporoki utemeljeno razdedinila svoja otroka in zakonita dediča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00052011
ZPP člen 270, 270/1, 270/3, 452, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 299, 374, 522, 525.
spor majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka - sodba presenečenja - sklep procesnega vodstva - prodaja na obroke - povrnitev stroškov postopka - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - zapadlost posameznih obrokov - brezplačna pravna pomoč
Enotno stališče tako sodne prakse kot tudi pravne teorije je, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati in da ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi, kot je npr. zaslišanje prič ali strank pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo, zato ni slediti toženki, da je že z dokaznim predlogom za lastno zaslišanje zahtevala izvedbo naroka.
Z neizvedbo glavne obravnave v tem postopku sodišče prve stopnje ni zagrešilo s pritožbo smiselno zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Ob ugotovitvi, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez razpisa glavne obravnave, pa tudi ni pritrditi toženki, da je to absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP sodišče prve stopnje zagrešilo s svojim postopanjem, ko je najprej narok za glavno obravnavo v tej zadevi sicer razpisalo, ga kasneje preložilo za nedoločen čas in nato izpodbijano sodbo izdalo, ne da bi narok za glavno obravnavo ponovno razpisalo.
Pritožbeno sodišče sicer verjame toženki, da je bilo zanjo takšno postopanje sodišča prve stopnje nepričakovano, da je pričakovala (novo) vabilo na narok za glavno obravnavo in da je bila presenečena, ko je brez (ponovnega) razpisa naroka prejela izpodbijano sodbo. To pa še ne pomeni, da gre pri izpodbijani sodbi za prepovedano sodbo presenečenja, saj prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, kot tudi ne gre za tako sodbo, če se stranka ne strinja z vodenjem postopka sodišča, ali če sodišče spreminja svoje sklepe procesnega vodstva, med katere spada v skladu z 10. točko 1. odstavka 270. člena ZPP tudi odločitev o razpisu naroka za glavno obravnavo, saj ga takšni sklepi, zoper katere v skladu s 3. odstavkom 270. člena ZPP tudi ni pritožbe, ne vežejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046050
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo - kršitev pravice do izjave v postopku - zapadlost odškodninske terjatve - zamuda pri odškodninski obveznosti
Tožeča stranka zoper toženo stranko v predmetni zadevi uveljavlja odškodninsko terjatev, zato je odločitev o obrestnem zahtevku vezana na presojo zapadlosti odškodninske terjatve in zamude z njeno izpolnitvijo. Zapadlost terjatev je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od zamude. Pravna podlaga obrestnega dela zahtevka je tako določba prvega odstavka 378. člena OZ, ki določa, da dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti dolguje poleg glavnice še zamudne obresti, medtem ko je vprašanje, kdaj pride dolžnik v zamudo, urejeno v 299. členu OZ. Glede na dejstvo, da v primeru odškodninskih obveznosti rok za izpolnitev (povrnitev škode) ni določen, je potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 299. člena OZ. Zamuda je pri odškodninskih terjatvah tedaj vezana na poziv upnika dolžniku, naj mu povrne škodo.
ZSICT člen 45. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 39, 40, 49. ZPP člen 249.
plačilo za delo izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - merila za odmero nagrade - nagrada za pisno izdelano mnenje - postopek za delitev skupnega premoženja - ocena vrednosti nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni pravno pomembno pri presoji pravilnosti in zakonitosti odmerjene nagrade sodnemu izvedencu, oziroma povedano drugače, pravilnost izvedenčevega mnenja oziroma vsebinske pripombe nanj niso kriterij za presojo njegove nagrade.
OZ člen 131, 131/1, 239, 239/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 357a. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 29, 29/1, 31, 31/2.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - kumulacija odgovornosti - škoda - neustrezna osvetlitev stopnišča - padec na stopnicah - poslovna stavba - izvedensko mnenje - nedopustno ravnanje - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo
Določbe o poslovni odškodninski odgovornosti se uporabijo le tedaj, ko prav pogodba (ali drug pravni posel) vzpostavi obveznost dolžnika, ki je prej ni bilo. Če gre le za ureditev obveznosti, ki bi zavezovale dolžnika ne glede na pogodbeno ureditev, je treba zagovarjati stališče o kumulaciji obeh oblik odškodninske odgovornosti, upniku pa je treba dati možnost izbite med njima.
Izvedenca sta res ugotovila, da razsvetljava na stopnišču ni bila zadostna, ker ni ustrezala Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih in ni dosegla standarda SIST 12464. Zakaj sodišče šteje, da sta Pravilnik, ki nalaga delodajalcem določeno stopnjo osvetljenosti delovnih mest in navedeni standard uporabljiva tudi za skupno stopnišče v poslovni stavbi, na kar utemeljeno opozarja pritožba, pa je ostalo nepojasnjeno. Izostala je tudi ocena ali ugotovljena osvetlitev še pomeni varno pohodno površino ali ne. Navedeno je treba ugotoviti v povezavi z nedopustnim ravnanjem in nato ugotoviti še ali je škoda posledica tega nedopustnega ravnanja.
lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - sosedsko pravo - prepovedana imisija - oblikovanje tožbenega zahtevka - odškodnina
Negatorna tožba zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Pogoj za njeno uveljavljanje ni ne nastanek škode, prav tako ne okoliščina, da se z očitanim dejanjem otežuje uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzroča znatnejšo škodo
skupščina delniške družbe - izpodbijanje sklepov skupščine - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - uporaba bilančnega dobička - pravica do obveščenosti - kršitev pravice do obveščenosti - dobra vera in poštenje
Vloga predsednika skupščine je opredeljena v 303. členu ZGD-1. Predsednik skupščine ugotovi udeležbo na skupščini in podpiše seznam udeležencev ter sprejetje in izid glasovanja na skupščini (drugi odstavek 304. člena ZGD-1). Nedvomno je vloga predsednika skupščine zelo pomembna. Vendar pa iz ZGD-1 z izjemo ustanovne skupščine (217. člen ZGD-1) ne izhaja točno, kako se predsednika skupščine imenuje. Zato je imenovanje predsednika skupščine prepuščeno družbi, ki lahko imenovanje predsednika skupščine določi v statutu. Oblikovanje nasprotnega predloga, da se bilančni dobiček deli v višini 4 odstotkov osnovnega kapitala in da bilančni dobiček tožene stranke za poslovno leto 2016 znaša 1.131.322,50 EUR (kar je enako, kot je ugotovila tožena stranka na podlagi poslovnega poročila in ostalih listin) izkazuje, da je bila višina bilančnega dobička za poslovno leto 2016 izkazana pravilno. Oblikovana vsebina nasprotnega predloga pa se pojmovno izključuje z zatrjevano kršitvijo pravice do obveščenosti (ker ne bi imela dovolj podatkov, ki sestavljajo letno poročilo). Bistveno je, da je tožeča stranka vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, kar pomeni, da se je že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevane informacije. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitev skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala. Delovanju v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja pa sodišče ne more nuditi sodnega varstva.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - vložitev izrednega pravnega sredstva - ekonomičnost
Sodišče prve stopnje je kot ključno za odločitev pravilno izpostavilo ustaljeno stališče sodne prakse, da vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ni razlog za prekinitev postopka, in sicer ne glede na morebitno smotrnost ali ekonomičnost takšne prekinitve.
Ker je bilo o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, bi lahko le navedba novih, spremenjenih okoliščin, ki tožeči stranki onemogočajo plačilo sodne takse, sodišču prve stopnje nalagala vsebinsko odločanje o novem predlogu za nadaljnji odlog plačila sodne takse. Glede na predhodno že pravnomočno odločitev o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse, o novem predlogu, ki ni oprt na nova dejstva in dokaze, ob smiselni uporabi 319. člena ZPP, ni mogoče odločati.
Tožilec lahko spremeni obtožnico neodvisno od tega, ali so se v zadevi pojavili novi dokazi ali ne, zadošča njegova subjektivna ocena že izvedenih dokazov, potem, ko so bili ti na glavni obravnavi ponovno neposredno izvedeni.
Glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZKP sodišče pri presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna dokazna pravila ali z njimi omejeno, zato ni nobene ovire, da pri ugotavljanju dejanskega stanja ne bi smelo pridobiti obdolženčevih predhodnih obsodb in jih upoštevati pri svoji dokazni oceni.
S posegom v obtožnico je sodišče prve stopnje spreminjalo domet obdolžencu in domnevnemu sostorilcu L.T. očitanih ravnanj, na ta način pa glede očitka sostorilstva v opis dejanja vneslo toliko nejasnosti in nerazumljivosti, da vloga oziroma prispevek obdolženca ni razumljivo individualiziran in konkretiziran.