neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prikrajšanje in obogatitev - nesklepčna tožba
Tožnica ni utemeljila niti toženkine obogatitve niti svojega prikrajšanja, ki naj bi bilo v vzročni zvezi z toženkino obogatitvijo, sploh pa ne na tak način, da bi bilo kakršno koli povečanje toženkinega premoženja izzvano z zmanjšanjem tožničinega premoženja. Zato je tožba nesklepčna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00047293
KZ-1 člen 20, 20/2, 40, 40/1, 211, 211/1, 211/2, 211/3. ZKP člen 148, 148/1, 216, 216/1, 236, 236/1, 236/1-5. ZPacP člen 45, 45/2, 45/2-5.
sostorilstvo - opis dejanja - goljufija - zavarovalna pogodba - veljavnost zavarovalne pogodbe - osebni stečaj - razlogi za sum - navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi - dolžnost varovanja poklicne skrivnosti - zdravnik kot priča - privilegirana priča - meje kaznivosti udeležencev - pomoč pri kaznivem dejanju
Bistvo zavarovalne pogodbe je določitev obsega zavarovanja, torej višine zavarovalne vsote, zavarovalne premije ter drugih pogojev za izplačilo zavarovalnine v primeru nastanka zavarovalnega dogodka. Podpisnici zavarovalnih pogodb sta bili sicer obtožena A. A. kot zavarovanka in obtožena Č. Č. kot zavarovalka in s tem tudi plačnica premij (obtoženi B. B. je v pogodbah naveden le kot upravičenec za primer smrti obtožene A. A.), vendar že samo sodelovanje pri sklepanju zavarovalnih pogodb, in sicer pri določanju zavarovalnih vsot, zadosti zahtevi po konkretizaciji objektivnega elementa sostorilstva. Čeprav se obtoženemu B. B. izrecno ne očita, da je sodeloval tudi pri sklepanju zavarovalne pogodbe z Zavarovalnico X. (v pogodbi je naveden le kot upravičenec za primer smrti obtožene A. A.), to še ne pomeni, da je pri tem dejanju konkretizacija objektivnega kriterija sostorilstva izostala. Opis dejanja je potrebno presojati celostno in ne po posameznih delih, še toliko bolj, če gre za sostorilstvo - torej skupno izvršitev, ko vsak od sostorilcev uresničuje del zakonskih znakov kaznivega dejanja oz. odločilno prispeva h kaznivemu dejanju.
Kljub osebnemu stečaju obtoženke so zavarovalne pogodbe veljavne, saj jih je slednja sklepala le kot zavarovanka, kar pomeni, da ni šlo za pravne posle, katerih predmet je razpolaganje z obtoženkinim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Tudi, ko so zavarovalnice izvedele, da je obtoženka v osebnem stečaju, pogodb niso obravnavale kot neveljavne oz. nične, je pa veljavnost zavarovalnih polic prenehala kasneje zaradi neplačevanja premij skladno s splošnimi pogoji zavarovalnic. Čeprav je bila obtoženka v času nastanka škodnega oz. zavarovalnega primera v osebnem stečaju, to ni ovira za izplačilo zavarovalnine, kot to smiselno navaja obramba. Res pa je, da obtoženka z izplačano zavarovalnino zaradi osebnega stečaja ne bi mogla prosto razpolagati.
Najnižjemu dokaznemu standardu je zadoščeno že, če obstaja neka minimalna stopnja verjetnosti, ki kaže na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, tudi če je storilec dejanja neznan, oz. da je določena oseba storila kakšno kaznivo dejanje. Določba prvega odstavka 148. člena ZKP pooblašča policijo kot organ odkrivanja in preiskovanja, da naredi vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja po uradni dolžnosti in zberejo dokazi. Delovanje policije se zato sproži že ob najmanjšem sumu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, to je ob razlogih za sum.
Pri hišni preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje, ali njegov zastopnik (prvi odstavek 216. člena ZKP). To pravico ima dejanski uporabnik (imetnik) stanovanja oz. drugih prostorov ne glede na to, ali stanovanje ali prostore uporablja kot lastnik ali najemnik. Če je obdolženec hkrati imetnik stanovanja (prostora), ki se preiskuje, ima to pravico že na podlagi prvega odstavka 216. člena ZKP. Če se preiskuje stanovanje druge osebe, je obdolženec lahko navzoč pri preiskavi, o čemer ga je, razen če bi bila podana nevarnost odlašanja, preiskovalni sodnik dolžan obvestiti. Če se hišna preiskava opravlja v stanovanju druge osebe, se sicer z njo ne posega v obdolženčevo ustavno varovano pravico do nedotakljivosti stanovanja, vendar je treba zaradi uresničevanja pravice do obrambe tudi v tem primeru obdolžencu omogočiti, da je navzoč pri hišni preiskavi, še zlasti če nima zagovornika, ki ima pravico biti navzoč.
Zmotno je naziranje obrambe, da zgolj obtoženka kot pacientka zaslišanih zdravnikov, le-te lahko razreši dolžnosti varovanja poklicne tajnosti v smislu 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP. Obramba namreč ne upošteva, da je pravna dobrota oprostitve dolžnosti pričanja iz 236. člena ZKP določena v korist privilegiranih oseb in ne obdolženca, zato tudi odločitev prič, ali bodo pričale ali ne, ne more in ne sme biti odvisna od volje obdolženca, temveč od njih samih, ter določbe 5. alineje drugega odstavka 45. člena ZPacP (dolžnosti varovanja informacij o zdravstvenem stanju pacienta lahko zdravstvenega delavca oz. zdravstvenega sodelavca ali drugo osebo, ki so ji ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela, razreši tudi sodišče) in odločbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 218/98 z dne 21. 3. 2002 (s tem, ko sodišče povabi lečečega zdravnika in ga pred zaslišanjem pouči, da je oproščen dolžnosti pričanja ter na kateri podlagi, ga s tem razreši tudi varovanja poklicne skrivnosti).
Po določbi prvega odstavka 40. člena KZ-1 se pomagač kaznuje v mejah svojega naklepa, torej lahko tudi po milejši pravni opredelitvi očitanega dejanja kot pa storilec kaznivega dejanja.
sodna določitev meje - elaborat - javna pot - stroški postopka - višina stroškov - povrnitev pravdnih stroškov - odločitev po temelju - res iudicata
Odločitev o stroških postopka je po temelju postala že pravnomočna (res iudicata) in o temelju teh stroškov postopka ni dopustno ponovno odločati. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno odločilo zgolj o višini stroškov postopka, ne pa tudi o temelju, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.
promet s kmetijskimi zemljišči - menjava kmetijskih zemljišč - objava ponudbe za prodajo zemljišča - omejitve pri razpolaganju z nepremičnino - izstavitev zemljiškoknjižne listine - plačilo kupnine - obračun in plačilo stroškov - stroški odvetniških storitev
Zaradi omejitev pri pravnem prometu s kmetijskimi zemljišči, ki veljajo po ZKZ, stranki nista mogli neposredno skleniti menjalne pogodbe. Menjavo zemljišč je bilo treba opraviti z vzajemnim nakupom oziroma prodajo po predpisih ZKZ, tj. z objavo ponudbe na oglasni deski upravne enote.
Stranki sta posel za obravnavano kmetijsko zemljišče sklenili v času veljavnosti prejšnjega ZSPDSLS, ki je veljal od 17. 11. 2010 do 10. 3. 2018 in določila o odlogu izdaje zemljiškoknjižnega dovolila do plačila celotne kupnine ni vseboval.
gospodarski spor majhne vrednosti - nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine - prekoračitev tožbenega zahtevka - neizvedba naroka - zahteva za izvedbo naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekane navedbe - dovoljeni pritožbeni razlogi
Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zagreši sodišče takrat, kadar izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo to absolutno bistveno kršitev zato, ker ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje strank in predlagane priče pa ni utemeljen. Zmotno je pritožbeno stališče, da dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in prič predstavlja predlog za izvedbo naroka. Kaj takšnega ne izhaja ne iz prvega odstavka 454. člena ZPP, na katerega se v prid zatrjevani kršitvi sklicuje pritožnica, ne iz strokovne literature, pa tudi iz povsem enotne sodne prakse ne. Stranka, ki želi izvedbo naroka, mora to torej izrecno zahtevati.
Praksa podpisovanja vsakega lista pogodbe posebej ni običajna.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz predpostavke, da je posojilna pogodba z dne 18. 5. 2014 nična, ker je bil toženec v času njene sklenitve v osebnem stečaju. Zato je kot podlago za vračilo našlo v določbi 87. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046031
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 626, 634.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - dokazna ocena - podjemna pogodba - določilo ključ v roke - skrite napake
Sodišče prve stopnje materialnega prava ni nepravilno uporabilo, ko je pojasnilo, da je bilo s tem, ko ogrevanje v kuhinji Hotela v zimskem času ni delovalo pravilno, kršeno pogodbeno določilo 'do popolne funkcionalnosti', da to pomeni, da tožeča stranka dela ni opravila po dogovoru in po pravilih posla ter da je bila zato dolžna napako, ki se je odkrila na začetku kurilne sezone v zvezi z ogrevanjem, odpraviti.
vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - zemljiški kataster - zemljiška knjiga - meje pravnomočnosti
Zemljiška knjiga, ki je izvorna evidenca glede pravnih razmerij/značilnosti nepremičnin, glede površin oziroma dejanskih razmerij (značilnosti) nepremičnin (kar vse velja tudi za poslovni prostor) ne predstavlja izvornega registra, ampak je to kataster (iz katerega zemljiška knjiga omenjene podatke »zgolj« povzema).
Odločitev o obsegu pripadajočega zemljišča, sprejeta v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, namreč ni ovira za ponovno odločanje sodišča glede uveljavljanja pravic udeležencev in drugih oseb na takšnem zemljišču oziroma (nasploh) na skupnih delih.
lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - sosedsko pravo - prepovedana imisija - oblikovanje tožbenega zahtevka - odškodnina
Negatorna tožba zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Pogoj za njeno uveljavljanje ni ne nastanek škode, prav tako ne okoliščina, da se z očitanim dejanjem otežuje uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzroča znatnejšo škodo
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - sporna dejstva med dediči - vračilo darila - odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pravica pritožnice, ki trdi, da so predložene pogodbe fiktivne in prikrivajo darilo manj verjetna, ker so predložene pogodbe po vsebini odplačne pogodbe.
zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - dvom v pravilnost vročitve
Skladno z določilom četrtega odstavka 424. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, dokazno breme pa je na tistem, ki verodostojnosti javne listine oporeka.
odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - huda telesna poškodba - degenerativne spremembe
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Temeljni vodili za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.
OZ člen 131, 131/1, 239, 239/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 357a. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 29, 29/1, 31, 31/2.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - kumulacija odgovornosti - škoda - neustrezna osvetlitev stopnišča - padec na stopnicah - poslovna stavba - izvedensko mnenje - nedopustno ravnanje - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo
Določbe o poslovni odškodninski odgovornosti se uporabijo le tedaj, ko prav pogodba (ali drug pravni posel) vzpostavi obveznost dolžnika, ki je prej ni bilo. Če gre le za ureditev obveznosti, ki bi zavezovale dolžnika ne glede na pogodbeno ureditev, je treba zagovarjati stališče o kumulaciji obeh oblik odškodninske odgovornosti, upniku pa je treba dati možnost izbite med njima.
Izvedenca sta res ugotovila, da razsvetljava na stopnišču ni bila zadostna, ker ni ustrezala Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih in ni dosegla standarda SIST 12464. Zakaj sodišče šteje, da sta Pravilnik, ki nalaga delodajalcem določeno stopnjo osvetljenosti delovnih mest in navedeni standard uporabljiva tudi za skupno stopnišče v poslovni stavbi, na kar utemeljeno opozarja pritožba, pa je ostalo nepojasnjeno. Izostala je tudi ocena ali ugotovljena osvetlitev še pomeni varno pohodno površino ali ne. Navedeno je treba ugotoviti v povezavi z nedopustnim ravnanjem in nato ugotoviti še ali je škoda posledica tega nedopustnega ravnanja.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - vložitev izrednega pravnega sredstva - ekonomičnost
Sodišče prve stopnje je kot ključno za odločitev pravilno izpostavilo ustaljeno stališče sodne prakse, da vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ni razlog za prekinitev postopka, in sicer ne glede na morebitno smotrnost ali ekonomičnost takšne prekinitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00052011
ZPP člen 270, 270/1, 270/3, 452, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 299, 374, 522, 525.
spor majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka - sodba presenečenja - sklep procesnega vodstva - prodaja na obroke - povrnitev stroškov postopka - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - zapadlost posameznih obrokov - brezplačna pravna pomoč
Enotno stališče tako sodne prakse kot tudi pravne teorije je, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati in da ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi, kot je npr. zaslišanje prič ali strank pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo, zato ni slediti toženki, da je že z dokaznim predlogom za lastno zaslišanje zahtevala izvedbo naroka.
Z neizvedbo glavne obravnave v tem postopku sodišče prve stopnje ni zagrešilo s pritožbo smiselno zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Ob ugotovitvi, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez razpisa glavne obravnave, pa tudi ni pritrditi toženki, da je to absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP sodišče prve stopnje zagrešilo s svojim postopanjem, ko je najprej narok za glavno obravnavo v tej zadevi sicer razpisalo, ga kasneje preložilo za nedoločen čas in nato izpodbijano sodbo izdalo, ne da bi narok za glavno obravnavo ponovno razpisalo.
Pritožbeno sodišče sicer verjame toženki, da je bilo zanjo takšno postopanje sodišča prve stopnje nepričakovano, da je pričakovala (novo) vabilo na narok za glavno obravnavo in da je bila presenečena, ko je brez (ponovnega) razpisa naroka prejela izpodbijano sodbo. To pa še ne pomeni, da gre pri izpodbijani sodbi za prepovedano sodbo presenečenja, saj prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, kot tudi ne gre za tako sodbo, če se stranka ne strinja z vodenjem postopka sodišča, ali če sodišče spreminja svoje sklepe procesnega vodstva, med katere spada v skladu z 10. točko 1. odstavka 270. člena ZPP tudi odločitev o razpisu naroka za glavno obravnavo, saj ga takšni sklepi, zoper katere v skladu s 3. odstavkom 270. člena ZPP tudi ni pritožbe, ne vežejo.
vročitev sodbe - osebno vročanje - nadomestna vročitev - vročanje družinskemu članu - pravilna vročitev - navzkrižje interesov - vrnitev v prejšnje stanje - razmerja med zakoncema - trditveno in dokazno breme - vročilnica kot javna listina
Vročilnica je potrdilo o vročitvi ter je javna listina. Z njo je vročitev dokazana. V spisu se nahaja vročilnica z vsemi potrebnimi sestavinami, zato bi morala prva toženka že v pritožbi z dne 15. 10. 2015 ponuditi ustrezno trditveno in dokazno podlago, da ji sodno pisanje ni bilo vročeno. O razmerju med njo in drugim tožencem ter o razlogih, da ji ta pošiljke ni predal, v pritožbi ne navaja ničesar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046050
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo - kršitev pravice do izjave v postopku - zapadlost odškodninske terjatve - zamuda pri odškodninski obveznosti
Tožeča stranka zoper toženo stranko v predmetni zadevi uveljavlja odškodninsko terjatev, zato je odločitev o obrestnem zahtevku vezana na presojo zapadlosti odškodninske terjatve in zamude z njeno izpolnitvijo. Zapadlost terjatev je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od zamude. Pravna podlaga obrestnega dela zahtevka je tako določba prvega odstavka 378. člena OZ, ki določa, da dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti dolguje poleg glavnice še zamudne obresti, medtem ko je vprašanje, kdaj pride dolžnik v zamudo, urejeno v 299. členu OZ. Glede na dejstvo, da v primeru odškodninskih obveznosti rok za izpolnitev (povrnitev škode) ni določen, je potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 299. člena OZ. Zamuda je pri odškodninskih terjatvah tedaj vezana na poziv upnika dolžniku, naj mu povrne škodo.
pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - graja dejanskega stanja
Tožena stranka v pritožbi izpodbija dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje o obstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in dokazno presojo, ki takšne zaključke utemeljuje. S takšnimi navedbami tožena stranka izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.