neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prikrajšanje in obogatitev - nesklepčna tožba
Tožnica ni utemeljila niti toženkine obogatitve niti svojega prikrajšanja, ki naj bi bilo v vzročni zvezi z toženkino obogatitvijo, sploh pa ne na tak način, da bi bilo kakršno koli povečanje toženkinega premoženja izzvano z zmanjšanjem tožničinega premoženja. Zato je tožba nesklepčna.
kriva izpovedba - kriva ovadba - preprečitev dokazovanja - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - stroški tolmača
S pritožbo se je mogoče strinjati v delu, da je v tej zadevi eno od bistvenih vprašanj, ali je obt. C. C. za A. A. lahko prislužil takšno vsoto denarja, kot naj bi bila izročena A. A. 30. 10. 2003, nikakor pa ne v delu, da način, kako je bil ta denar prislužen, za verodostojnost takratne njegove izpovedbe 23. 12. 2014 ni relevanten.
Prvo sodišče je namreč po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju s pritožbo temeljito raziskalo ne le možnosti, ali je obt. C. C. za A. A. lahko prislužil tako vsoto denarja, kot tudi način, kako naj bi ta denar bil prislužen.
Prvo sodišče pa v nasprotju s pritožbenimi očitki tudi ni prezrlo, da je obt. C. C. v izpovedi 23. 12. 2014 na dveh mestih, ki jih tudi pritožba izpostavlja, sicer omenil tudi pravice, kupone in vavčerje, kar pa je prvo sodišče prepričljivo ocenilo kot njegovo, v času podaje izpovedi nezadostno poznavanje postopkov privatizacije in njene časovne dinamike, medtem ko je sicer v svoji izpovedbi ves čas govoril o trgovanju z delnicami in certifikati, kar izhaja tudi iz tabel, ki jih je že takrat v postopku sam predložil in s katerimi je hotel prepričati v zatrjevan način poslovanja.
Zato pričo v sodnem postopku zadenejo posledice krivega pričevanja le za tisto, o čemer pred sodiščem izpove v prosti izpovedbi oziroma v odgovorih na vprašanja strank in sodišča zavestno in hôte, zaradi česar je povsem nerelevantno, kaj je obt. C. C. ob svoji izpovedbi 23. 12. 2014 imel v mislih, kajti bistveno je tisto, o čemer je izpovedoval in kar je tudi očitek obtožbe, za katerega pa je sodišče zanesljivo ugotovilo, da je utemeljen.
Prvo sodišče je v izpodbijani sodbi na nekaj mestih povzelo tek davčnega inšpekcijskega postopka in komunikacijo med organi odkrivanja in pregona (DURS, SKP PU Celje, SDT). Iz teh podatkov pa je razvidno, da je sicer res potekala določena izmenjava informacij in dokumentacije na ravni Davčni organ – policija in SDT, vendar iz te komunikacije izhaja, da so dokumenti iz davčnega spisa bili policiji oziroma SDT posredovani šele na podlagi njihovega zaprosila, ne pa avtomatično in da je ta komunikacija potekala od 23. 9. 2013 dalje, zato ta očitek pritožbe ni utemeljen.
Utemeljeno pa obtoženčev zagovornik in obtoženec v svojih pritožbah grajata odločitev prvega sodišča glede povrnitve stroškov prevajanja v višini 13.682,87 EUR, kar predstavlja stroške prevajanja iz slovenskega v hrvaški jezik in obratno (procesnih dejanj in sodnih odločb ter pisanj), ki so se nanašali na obt. H., ne strinjata pa se tudi s plačilom polovice stroškov v skupni višini 3.977,28 EUR.
V skladu s 143. členom Novele ZKP-N, ki se je začela uporabljati 20. 10. 2019 prvo sodišče glede na čas razsoje ni imelo zakonske podlage, da je stroške tolmačenja in prevajanja v višini 13.682,87 EUR, naložilo v plačilo obt. C. C., čeprav so se ti stroški prevajanja nanašali izključno nanj, zato sta v tem delu obe pritožbi utemeljeni.
Pritožba sicer pravilno razloguje, da je mogoče to dejanje tako, kot izhaja tudi iz razlogov v izpodbijani sodbi, storiti le z direktnim naklepom, kot tudi, da je kaznivo dejanje dokončano že s predložitvijo takega dokaza v kazenskem postopku. Stališče pritožbe, da pa je obt. R. s tem, ko je v inkriminiranem času to listino predložil v davčnem postopku, imel s tem namen vplivati tudi na kazenski postopek, pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča napačno, česa takega tudi ne omogoča niti opiranje pritožbenih navedb na obe izpostavljeni sodbi, ki nista povsem primerljivi z obravnavano zadevo.
Take navedbe pritožbe pa po prepričanju pritožbenega sodišča ostajajo na ravni sklepanja in jim ni mogoče pritrditi, še posebej, ker je A. A. ves čas postopka trdil, da je predložitev navedene listine postala aktualna šele po sklepnem razgovoru z inšpektorjem, saj prej niti pomislil ni, da bi lahko prišlo do obdavčitve.
Po prepričanju pritožbenega sodišča so razlogi v izpodbijani sodbi glede dvoma v obtoženkino krivdo, ki se povsem pravilno in logično navezujejo na razloge za obstoj dvoma v krivdo A. A., prepričljivi, pritožba, ki pa s tem utemeljuje pritožbeni razlog kršitev zakona, pa je neutemeljena.
spor majhne vrednosti - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljeni pritožbeni razlogi - stroški pritožbenega postopka - odgovor na pritožbo - potrebnost stroškov
Odgovor na pritožbo zato, ker v njem tožeča stranka odgovarja pritožnici o ugotovljenem dejanskem stanju in dokazni oceni, ni v ničemer prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben.
Z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-14/20-9, Up-844/16-27 z dne 14. 5. 2020 je Ustavno sodišče odločilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, v kolikor določa 15-dnevni rok za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom, ki teče od pravnomočnosti sodbe oz. od zadnje vročitve prepisa sodbe dalje, v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti, do odprave ugotovljene protiustavnosti pa se nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom lahko predlaga do konca prestajanja kazni zapora. Ker glede na navedeno obsojenec s svojim predlogom ni prepozen, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Ker je bilo o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, bi lahko le navedba novih, spremenjenih okoliščin, ki tožeči stranki onemogočajo plačilo sodne takse, sodišču prve stopnje nalagala vsebinsko odločanje o novem predlogu za nadaljnji odlog plačila sodne takse. Glede na predhodno že pravnomočno odločitev o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse, o novem predlogu, ki ni oprt na nova dejstva in dokaze, ob smiselni uporabi 319. člena ZPP, ni mogoče odločati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046050
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo - kršitev pravice do izjave v postopku - zapadlost odškodninske terjatve - zamuda pri odškodninski obveznosti
Tožeča stranka zoper toženo stranko v predmetni zadevi uveljavlja odškodninsko terjatev, zato je odločitev o obrestnem zahtevku vezana na presojo zapadlosti odškodninske terjatve in zamude z njeno izpolnitvijo. Zapadlost terjatev je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od zamude. Pravna podlaga obrestnega dela zahtevka je tako določba prvega odstavka 378. člena OZ, ki določa, da dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti dolguje poleg glavnice še zamudne obresti, medtem ko je vprašanje, kdaj pride dolžnik v zamudo, urejeno v 299. členu OZ. Glede na dejstvo, da v primeru odškodninskih obveznosti rok za izpolnitev (povrnitev škode) ni določen, je potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 299. člena OZ. Zamuda je pri odškodninskih terjatvah tedaj vezana na poziv upnika dolžniku, naj mu povrne škodo.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - sporna dejstva med dediči - vračilo darila - odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pravica pritožnice, ki trdi, da so predložene pogodbe fiktivne in prikrivajo darilo manj verjetna, ker so predložene pogodbe po vsebini odplačne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00052011
ZPP člen 270, 270/1, 270/3, 452, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 299, 374, 522, 525.
spor majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka - sodba presenečenja - sklep procesnega vodstva - prodaja na obroke - povrnitev stroškov postopka - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - zapadlost posameznih obrokov - brezplačna pravna pomoč
Enotno stališče tako sodne prakse kot tudi pravne teorije je, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati in da ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi, kot je npr. zaslišanje prič ali strank pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo, zato ni slediti toženki, da je že z dokaznim predlogom za lastno zaslišanje zahtevala izvedbo naroka.
Z neizvedbo glavne obravnave v tem postopku sodišče prve stopnje ni zagrešilo s pritožbo smiselno zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Ob ugotovitvi, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez razpisa glavne obravnave, pa tudi ni pritrditi toženki, da je to absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP sodišče prve stopnje zagrešilo s svojim postopanjem, ko je najprej narok za glavno obravnavo v tej zadevi sicer razpisalo, ga kasneje preložilo za nedoločen čas in nato izpodbijano sodbo izdalo, ne da bi narok za glavno obravnavo ponovno razpisalo.
Pritožbeno sodišče sicer verjame toženki, da je bilo zanjo takšno postopanje sodišča prve stopnje nepričakovano, da je pričakovala (novo) vabilo na narok za glavno obravnavo in da je bila presenečena, ko je brez (ponovnega) razpisa naroka prejela izpodbijano sodbo. To pa še ne pomeni, da gre pri izpodbijani sodbi za prepovedano sodbo presenečenja, saj prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, kot tudi ne gre za tako sodbo, če se stranka ne strinja z vodenjem postopka sodišča, ali če sodišče spreminja svoje sklepe procesnega vodstva, med katere spada v skladu z 10. točko 1. odstavka 270. člena ZPP tudi odločitev o razpisu naroka za glavno obravnavo, saj ga takšni sklepi, zoper katere v skladu s 3. odstavkom 270. člena ZPP tudi ni pritožbe, ne vežejo.
ZSICT člen 45. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 39, 40, 49. ZPP člen 249.
plačilo za delo izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - merila za odmero nagrade - nagrada za pisno izdelano mnenje - postopek za delitev skupnega premoženja - ocena vrednosti nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni pravno pomembno pri presoji pravilnosti in zakonitosti odmerjene nagrade sodnemu izvedencu, oziroma povedano drugače, pravilnost izvedenčevega mnenja oziroma vsebinske pripombe nanj niso kriterij za presojo njegove nagrade.
skupščina delniške družbe - izpodbijanje sklepov skupščine - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - uporaba bilančnega dobička - pravica do obveščenosti - kršitev pravice do obveščenosti - dobra vera in poštenje
Vloga predsednika skupščine je opredeljena v 303. členu ZGD-1. Predsednik skupščine ugotovi udeležbo na skupščini in podpiše seznam udeležencev ter sprejetje in izid glasovanja na skupščini (drugi odstavek 304. člena ZGD-1). Nedvomno je vloga predsednika skupščine zelo pomembna. Vendar pa iz ZGD-1 z izjemo ustanovne skupščine (217. člen ZGD-1) ne izhaja točno, kako se predsednika skupščine imenuje. Zato je imenovanje predsednika skupščine prepuščeno družbi, ki lahko imenovanje predsednika skupščine določi v statutu. Oblikovanje nasprotnega predloga, da se bilančni dobiček deli v višini 4 odstotkov osnovnega kapitala in da bilančni dobiček tožene stranke za poslovno leto 2016 znaša 1.131.322,50 EUR (kar je enako, kot je ugotovila tožena stranka na podlagi poslovnega poročila in ostalih listin) izkazuje, da je bila višina bilančnega dobička za poslovno leto 2016 izkazana pravilno. Oblikovana vsebina nasprotnega predloga pa se pojmovno izključuje z zatrjevano kršitvijo pravice do obveščenosti (ker ne bi imela dovolj podatkov, ki sestavljajo letno poročilo). Bistveno je, da je tožeča stranka vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, kar pomeni, da se je že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevane informacije. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitev skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala. Delovanju v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja pa sodišče ne more nuditi sodnega varstva.
gospodarski spor majhne vrednosti - nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine - prekoračitev tožbenega zahtevka - neizvedba naroka - zahteva za izvedbo naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekane navedbe - dovoljeni pritožbeni razlogi
Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zagreši sodišče takrat, kadar izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo to absolutno bistveno kršitev zato, ker ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje strank in predlagane priče pa ni utemeljen. Zmotno je pritožbeno stališče, da dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in prič predstavlja predlog za izvedbo naroka. Kaj takšnega ne izhaja ne iz prvega odstavka 454. člena ZPP, na katerega se v prid zatrjevani kršitvi sklicuje pritožnica, ne iz strokovne literature, pa tudi iz povsem enotne sodne prakse ne. Stranka, ki želi izvedbo naroka, mora to torej izrecno zahtevati.
oprostitve plačila sodne takse - materialno pravno stanje dolžnika
Po povedanem je predlog za taksno oprostitev sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, saj tudi po presoji sodišča druge stopnje glede na ugotovljeno materialno stanje s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se dolžnica preživlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00047946
ZPOmK-1 člen 63a, 63a/3, 63a/3-4. ZPP člen 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nelojalna konkurenca - prevzem posla - sklepanje na podlagi indicev - pobotni ugovor - konkretiziranost trditev
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje v delu, da posamezna opisana dejstva in ravnanja vpletenih fizičnih oseb vsako zase ne zadoščajo za sklep o protipravnem ravnanju tožeče stranke v zvezi s 4. alinejo tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1. Upoštevati pa je treba, da je tožena stranka navedla celo vrsto indičnih dejanj bivšega zaposlenega tožene stranke ter direktorja tožeče stranke, dejstvo, da je tožena stranka uporabila iste poslovne kontakte ter poznavanje bivšega zaposlenega tožene stranke z direktorjem tožeče stranke in direktorjem naročnika, ki pa vsa skupaj povezana v časovno verigo lahko pripeljejo do zaključka, da je tožeča stranka ravnala nelojalno v smeri razdiranja sodelovanja med tožečo stranko in njenim naročnikom ter z namenom, da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba s tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so trditve tožene stranke o prevzemu posla na strani tožeče stranke premalo konkretizirane, ker da tožena stranka ni navedla, katera so tista dejanja nelojalne konkurence, s katerimi je tožeča stranka toženi stranki prevzela posel. Tožena stranka je navedla vrsto indicev, ki bi lahko utemeljevali zaključek, da bi ravnanje tožeče stranke v zvezi z izvedbo poslov za naročnika v zvezi s tremi nakupovalnimi vikendi v tujini lahko izpolnjevalo znake očitanega dejanja nelojalne konkurence.
Praksa podpisovanja vsakega lista pogodbe posebej ni običajna.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz predpostavke, da je posojilna pogodba z dne 18. 5. 2014 nična, ker je bil toženec v času njene sklenitve v osebnem stečaju. Zato je kot podlago za vračilo našlo v določbi 87. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046031
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 626, 634.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - dokazna ocena - podjemna pogodba - določilo ključ v roke - skrite napake
Sodišče prve stopnje materialnega prava ni nepravilno uporabilo, ko je pojasnilo, da je bilo s tem, ko ogrevanje v kuhinji Hotela v zimskem času ni delovalo pravilno, kršeno pogodbeno določilo 'do popolne funkcionalnosti', da to pomeni, da tožeča stranka dela ni opravila po dogovoru in po pravilih posla ter da je bila zato dolžna napako, ki se je odkrila na začetku kurilne sezone v zvezi z ogrevanjem, odpraviti.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je opravilo presojo sorazmernosti sprejetega ukrepa - zavrženja tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Opozorilo je na odsotnost izjav, ki so tako bistvene, da preprečujejo kakršnokoli vsebinsko obravnavanje tožnikovega predloga za taksno oprostitev. Tožnik ni predložil svojega soglasja, da sodišče z namenom ugotavljanja njegovega materialnega položaja pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - huda telesna poškodba - degenerativne spremembe
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Temeljni vodili za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - veljavnost oporoke
Pritožnika ne oporekata ugotovitvi zapuščinskega sodišča, da med dediči obstaja spor o dejstvih, ki se nanašajo (tudi) na veljavnost razdedinjenja, o katerih sodišče ne more odločiti v zapuščinskem postopku in je zato potrebna napotitev na pravdo. Utemeljeno pa navajata, da je, dokler ni jasno, ali je sporna oporoka veljavna, preuranjena odločitev o napotitvi oporočnega dediča na pravdo na ugotovitev, da je zapustnica v sporni oporoki utemeljeno razdedinila svoja otroka in zakonita dediča.
zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - dvom v pravilnost vročitve
Skladno z določilom četrtega odstavka 424. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, dokazno breme pa je na tistem, ki verodostojnosti javne listine oporeka.