ZPP člen 214, 214/2, 274, 286b.. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002) člen 14.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 118.. ZPP člen 214, 214/2, 274, 286b.. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002) člen 14.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - nezakonita odpoved - pravni interes
Pritožba opozarja na pravnomočno končano zadevo med istima strankama (sodba Pd 5/2018 z dne 5. 2. 2020, potrjena s sodbo Pdp 276/2020 z dne 17. 9. 2020), v kateri je sodišče ugotovilo nezakonitost redne odpovedi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 11. 2017. To pogodbo (za delovno mesto popravljalec objemk ...) je tožnik podpisal, toženka pa mu jo je 8. 8. 2018 redno odpovedala iz krivdnega razloga. Gre torej za odpoved, ki je predmet tega spora in jo je sodišče ugotovilo za nezakonito.
8. Toženka napačno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi navedene pravnomočne odločitve v predmetnem sporu zavreči tožbo zaradi pomanjkanja tožnikovega pravnega interesa (274. člen ZPP). S tem, ko je zadeva Pd 5/2018 postala pravnomočna, je resda nastopil razvezni pogoj glede omenjene pogodbe z dne 30. 11. 2017, vendar pa toženka napačno sklepa, da je tožnik zaradi tega, ker je bila ta pogodba razvezana, izgubil pravni interes v tem sporu. Nenazadnje je do 17. 9. 2020 pogodba o zaposlitvi z dne 30. 11. 2017 veljala, zato odločitev sodišča prve stopnje, da je odpoved te pogodbe nezakonita, za tožnika ni nerelevantna. V posledici ugotovitve njene zakonitosti je sodišče v večjem delu zahtevku ugodilo. Že iz tega je jasno razviden tožnikov pravni interes.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno štelo, da je tožnikova pritožba z dne 4. 12. 2020 zoper sklep o naloženih stroških postopka umaknjena.
Tožnik sporne takse ni plačal ob vložitvi pritožbe niti ne v roku iz plačilnega naloga, za oprostitev plačila pa prosi šele v obravnavni pritožbi, kar je prepozno.
ENERGETIKA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - STVARNO PRAVO
VSL00045909
ZUreP-2 člen 207, 211, 211/8, 211/9. ZRPPN člen 28, 30, 59. URS člen 33, 69. EZ-1 člen 472. OZ člen 352. ZOR člen 376.
omejitev lastninske pravice - ustanovitev služnosti v javno korist - ustanovitev služnostne pravice za potrebe javnega daljnovoda - dejanska razlastitev - de facto razlastitev - odškodnina - zastaranje - ugovor zastaranja
Če bi sodišče odločilo, da je tožnikov zahtevek zastaral, bi tožnik izgubil pravico do odmene kljub temu, da je hkrati nastopila situacija, ko je prišlo do veljavne pravne podlage za omejitev njegove lastninske pravice. Takšna situacija bi predstavljala kršitev tožnikove pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) in pravice do odmene ob omejitvi lastninske pravice (69. člen Ustave RS). Podobno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v odločbi I Cp 2553/2015 z dne 27. 1. 2016, ki je primerljiva z obravnavano zadevo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00046412
SZ-1 člen 91, 94, 94-8, 109, 110, 110a, 111, 111/1, 111/2. OZ člen 3. DZ člen 59. ZBPP člen 46.
tožba na izpraznitev stanovanja - neprofitno najemno stanovanje - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - bivša zakonca - aktivna legitimacija za tožbo - najemnik stanovanja - uporabnik stanovanja - sporazum o najemnem razmerju - določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku - odpoved najemnega razmerja - soglasje drugega zakonca - kogentne določbe SZ-1 - varstvo uporabnika - stanovanjsko varstvo - prosto urejanje pogodbenih razmerij - nadaljevanje najemnega razmerja - sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze - prekarij - preklic prekarija - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - odločanje po uradni dolžnosti
Za tožbo na izpraznitev stanovanja zaradi uporabe stanovanja brez pravnega naslova je po drugem odstavku 111. člena SZ-1 aktivno legitimiran le lastnik stanovanja, najemnik stanovanja pa ne.
Pritožnikovo naziranje, da je razmerje med najemnikom in uporabnikom neprofitnega najemnega stanovanja prekaristično in da je dovoljenje (in preklic) za uporabo stanovanja v najemnikovi diskreciji, je zmotno.
Zakonca sporazumno določita stanovanje, v katerem bosta skupaj živela in ki bo njun dom in dom otrok, ki bodo živeli z njima. Le skupno in sporazumno smeta odtujiti, obremeniti ali oddati v najem, ustanoviti pravico služnosti ali kakšno drugo pravico na stanovanju v skupnem premoženju (torej tudi obligacijsko pravico za prepustitev rabe stanovanja), ki bi ovirala njegovo uporabo. Če je najemnik družinskega stanovanja (doma) eden od zakoncev, ta tudi ne sme odpovedati najemnega razmerja brez pisnega soglasja drugega zakonca, sicer odpoved najemnega razmerja nima pravnega učinka (59. člen DZ).
Posebne zakonske določbe SZ-1 zagotavljajo stanovanjsko varstvo ne le najemnikom stanovanj, pač pa tudi uporabnikom, ki so navedeni v najemni pogodbi. Razlog za specialno in strožjo zakonsko ureditev je v pomenu, ki ga ima stanovanje kot osnovna eksistenčna dobrina.
Ureditev medsebojnih razmerij med najemodajalcem in najemnikom ni v celoti prosto (3. člen OZ), udeleženci jih tudi ne morejo urediti drugače, kot je določeno v kogentnih določbah SZ-1 in 59. členu DZ (2. člen OZ). Že iz teh razlogov se za stanovanjska razmerja, urejena z najemno pogodbo, ne morejo uporabljati pravila splošnega OZ, zato je sklicevanje na določbe OZ o prekariju zgrešeno.
ZPP člen 151, 151/1, 151/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1.
odločitev o stroških - načelo formalne legalitete - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Dolžnica stroškovne odločitve konkretno ne izpodbija. Uradni preizkus odločitve o upnikovih stroških, ki predstavljajo stroške za pripravo odgovora na ugovor, pa je pokazal nepravilno uporabo materialnega prava. Po drugem odstavku 151. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora upravičenje drugih oseb do nagrade izhajati iz zakona. Upnik, ki kot podlago za stroške navaja svoj cenik, do te nagrade zato ni upravičen.
Upniku kot stranki sicer pripadajo izdatki (prvi odstavek 151. člena ZPP). Zahteva za njihovo povrnitev mora biti opredeljena (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker v konkretnem primeru upnik v stroškovniku določno navaja, da gre za plačilo za pripravo odgovora na ugovor, tem stroškom ni mogoče pripisati naravo izdatkov po prvem odstavku 151. člena ZIZ.
Predlagatelji so pravočasno, znotraj 15 dnevnega roka iz 325. v zvezi s 332. členom ZPP, 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1, predlagali izdajo dopolnilnega sklepa, saj sodišče v njem ni odločilo o obrestih za primer zamude s plačilom pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njihovemu predlogu utemeljeno ugodilo. Zgolj dejstvo, da je prvi nasprotni udeleženec svojo obveznost pravočasno poravnal (po predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa), na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Pomeni le, da sankcija obresti za primer zamude zanj ne bo nastopila.
KZ-1 člen 2, 87. ZKP člen 380, 380/1. ZS člen 53a, 53a/2, 54, 54/1, 54/2.
sprememba denarne kazni v zapor - način izvršitve denarne kazni - izterjava denarne kazni - pristojnosti strokovnega sodelavca - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Pritožbi ni moč pritrditi, da je sklep z dne 7. 10. 2020, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku zoper obsojenega za izterjavo denarne kazni nezakonit, ker bi ga naj izdala strokovna sodelavka, ki takih pooblastil nima in ker bi naj bilo napačno sklenjeno, da se izvršilni postopek zoper pritožnika, ne uvede (list. št. 402). 54. člen Zakona o spremembah Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS-M) določa v prvem odstavku, da imajo sodišča strokovne sodelavce, ki opravljalo delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki. Strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave, ter opravljajo druga dela po odredbi sodnika (drugi odstavek 54. člena ZS-M). 53. a člen tega zakona pa v drugem odstavku določa, da samostojni pomočniki in višji sodni pomočniki med drugim vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarnih terjatev. Strokovna sodelavka Z,. G. je za to smela samostojno izdati omenjeni sklep, ki je že pravnomočen, da se izvršilni postopek zoper obsojenega J. J. za izterjavo denarne kazni, naloženi s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 45085/2014 z dne 18. 5. 2015, ne uvede. V točki 3 obrazložitve tega sklepa pa je tudi obširno obrazložila razloge, zakaj izvršilnega postopka sodišče ni uvedlo.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/2. URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
postopki sprejema osebe na zdravljenje oziroma obravnavo - sprejem na zdravljenje brez privolitve - oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - ogrožanje lastnega zdravja - duševna motnja - varstvo osebne svobode - odvzem prostosti - poseg v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do zdravstvenega varstva
Pritožnica je do svojega stanja in potrebe po zdravljenju z zdravili nekritična, izvajanje terapije v domačem okolju je že opustila, zato so izpolnjeni vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr in je zaradi narave duševne bolezni potrebno, da se jo zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, odklonitev zdravljenja pa je posledica duševne bolezni in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne in razumske odločitve.
ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - obrazloženost ugovora tretjega - neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor - ustavitev izvršbe
Glede solastnega deleža 57/200 dolžnika je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno zaključilo, da je bil ugovor tretje tudi glede tega solastnega deleža in tako izvršbe, ki jo sodišče vodi na ta delež, obrazložen. V zvezi s tem solastniškim deležem namreč tretja ni uveljavljala nobene svoje pravice in tako v zvezi s tem solastnim deležem ni navajala nobenih pravno pomembnih dejstev, zaradi katerih bi njen ugovor lahko bil obrazložen. Posledica iz prvega odstavka 65. člena ZIZ, po katerem sodišče v celoti ali delno ustavi izvršbo, če upnik v roku ne odgovori na ugovor, pristopnih upnikov, ki vodijo izvršbo na solastni delež dolžnika 57/200, glede katerega dolžnica ne uveljavlja nikakršne svoje pravice, ki bi preprečevala izvršbo, tako ne more doleteti.
V primeru, če eden od upnikov izvršbi na izločani predmet ne nasprotuje, posledica ustavitve izvršbe na ta predmet doleti le tega upnika in ne tudi ostale upnke, ki ugovoru tretjega nasprotujejo.
pravna oseba - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc ugotovilo, da dolžnik posluje z dobičkom in ima odprt transakcijski račun, ki ni blokiran. Tako je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse.
kazenska sankcija - izrek zapora ali pogojne obsodbe - obteževalne in olajševalne okoliščine - predkaznovanost - kaznivo dejanje goljufije
Obdolženec je obravnavano kaznivo dejanje storil v mesecu juliju 2015, pred tem pa še kaznivi dejanji leta 2014 in 2013, kar povzema tudi pritožba, v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja pa je po sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru II K 35709/2014 z dne 6. 3. 2015, ki je postala istega dne pravnomočna, tekla preizkusna doba, torej je obravnavano kaznivo dejanje storil kljub temu, da mu je bila izrečena sankcija opozorilne narave, kar je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri izbiri in odmeri kazenske sankcije. Upravičeno je zaključilo, da izrečene pogojne obsodbe obdolženca očitno niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj in zato ponovni izrek sankcije opozorilne narave ne bi bil primeren.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2. OZ člen 288, 347, 347/1, 356, 356/2, 365, 378, 378/1.
zamudne obresti - izvršilni naslov - bodoče zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - tek zamudnih obresti - plačilo glavnice - prenehanje teka zamudnih obresti - pretrganje zastaranja
Zamudne obresti od dne plačila glavnice ne tečejo več.
Ker so zamudne obresti občasne terjatve, ki zapadejo v bodoče, glede njih velja, da zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve. Napačno je stališče pritožnika, da je bil z vložitvijo predloga za izvršbo v izvršilni zadevi In 000/2013 tek zastaralnega roka glede 50 % povišanja pretrgan. Ker tega povišanja oziroma obresti, nateklih na ta račun, v prvotnem postopku upnik ni zahteval in torej te terjatve ni uveljavljal, tudi njihovega zastaranja ni pretrgal. Iz istega razloga s plačilom terjatve v izvršilnem postopku In 000/2013 dolžnica tudi ni pripoznala zahtevka upnika za zamudne obresti, natekle na račun 50 % povišanja, in s tem ni pretrgala zastaranja teh obresti.
Ker jih torej upnik prej ni uveljavljal, so vse zamudne obresti v višini 50 % zakonskih zamudnih obresti, ki so se natekle v obdobju od zapadlosti glavnice pa do tri leta pred vložitvijo predloga v tem izvršilnem postopku zastarale.
Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišča ugotavlja, da je sodba sodišča prve stopnje obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Razlogi o odločilnih dejstvih, ki so vodili v zavrnitev tožbenega zahtevka, so v tolikšni meri pomanjkljivi (niso navedeni), nejasni in med seboj v nasprotju, da je onemogočen pritožbeni preizkus izpodbijane sodbe.
ZPP člen 142, 142/4, 343, 343/1, 343/2. ZST-1 člen 34a, 34a/4.
pritožba - pravnomočnost - zavrženje - nastop fikcije vročitve
V predmetni zadevi je bil dolžnici sklep z dne 12. 2. 2021 glede na ugotovitve sodišča prve stopnje vročen s fikcijo vročitve. V zvezi z navedenim pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je dolžnici navedeni sklep bil vročen dne 5. 3. 2021, ko ji je bil puščen v izpostavljenem hišnem predalčniku.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 393, 393/1, 393/2, 394.
izvršba - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - pooblastilo za izpolnitev menice - samostojna menična zaveza - deljiva obveznost - solidarna obveznost - določitev obsega izpolnitve obveznosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Glede obveznosti druge toženke je tožeča stranka trdila, da je le ta osebno kot trasant podpisala drugo (prav tako bianco) menico in ji jo izročila s pooblastilom za izpolnitev v zavarovanje bodočih obveznosti prvega toženca iz Prodajne pogodbe. In glede na navedeno je tudi pravilno stališče sodišča prve stopnje, da druga toženka odgovarja tožeči stranki samostojno na podlagi dane menične zaveze. Zato se pritožbeno sodišče strinja tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da je za pravilno odločitev relevanten njen ugovor, da je bila menica izpolnjena v nasprotju z vsebino meničnega pooblastila. Pri tem pa ugotavlja, da obrazložitev sodbe ne vsebuje relevantnih dejstev o vsebini pooblastila druge toženke tožeči stranki za izpolnitev bianco menice, prav tako pa sodba tudi nima razlogov o odločilnem dejstvu, da je tožeča stranka v tem znesku izpolnila bianco menico druge toženke v skladu z vsebino njenega meničnega pooblastila. Sodišče prve stopnje namreč izhaja iz zmotne predpostavke, da morata biti zavezi obeh strank enaki, ker gre za zavarovanje iste obveznosti. Zato v tem delu sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
V obravnavanem primeru je izrek sodbe tak, da zavezuje vsako od toženk k plačilu polovice vtoževanega zneska.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine - poravnalni odbor - mnenje poravnalnega odbora - pritegnitev zunanjih izvedencev - ocena vrednosti premoženja - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem
Po šestem odstavku 609. člena ZGD-1 so stroški, povezani s pritegnitvijo zunanjih izvedencev in izdelavo izvedenskih mnenj, stroški postopka. Po prvem odstavku 614. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja predhodno krije glavni delničar. Nagrada se tako izplača iz predujma, ki ga je založila nasprotna udeleženka.
nagrada cenilca - pripombe na cenitveno poročilo - odmera nagrade in stroškov cenilcu
Dolžnik je podal pripombe na cenitveno poročilo sodne cenilke kmetijske stroke, vendar to ne pomeni, da ji ne pripada nagrada za opravljeno delo.
Glede na podano izvedensko mnenje ni mogoče reči, da bi bilo očitno napačno, da sodna cenilka ne bi sledila sklepu sodišča o določitvi in da ji že v tej fazi ne bi pripadala nagrada. Na dolžnikove pripombe bo morala odgovoriti v nadaljevanju postopka ugotavljanja vrednosti nepremičnine.
OZ člen 131, 164, 352. ZPIZ-1 člen 201, 281, 282. ZPIZ-2 člen 413, 206.
poklicno zavarovanje - plačevanje zavarovalnih premij s strani delodajalca - neplačilo - denarna odškodnina
Tožnik je ves čas veljavnosti ZPIZ-1 in tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 ohranil pravico, da toženec zanj plačuje prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in toženec od te obveznosti ni mogel svojevoljno pravno veljavno odstopiti. Zaradi nerednega plačevanja in nato še prenehanja plačevanja prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje je imel tožnik ob upokojitvi na svojem računu pri K. d.d. 15.656,37 enot premoženja manj, kot bi imel, če bi toženec izpolnjeval svojo zakonsko obveznost, torej je bil tožnik oškodovan zaradi protipravnega ravnanja toženca, ki je vzrok za nastanek njegove škode. Zaradi neplačevanja mesečnih prispevkov tožniku ni nastajala škoda mesečno, saj je pravice iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko zahteval šele ob upokojitvi, zato mu je nastala škoda šele ob upokojitvi. Pritožbeno sodišče zato sprejema presojo sodišča prve stopnje, da je tožnikov tožbeni zahtevek odškodninske narave, da je za svojo škodo tožnik izvedel šele po obvestilu kapitalske družbe in zato njegov zahtevek ni zastaral, toženec pa je s svojim samovoljnim in protipravnim ravnanjem krivdno povzročil tožniku materialno škodo in mu jo je zato dolžan povrniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00047850
ZKP člen 369, 369/4. KZ-1 člen 135, 135/2, 192, 192/2.
nova dejstva in dokazi - pritožbeni razlogi - prištevnost obdolženca - dvom v prištevnost - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kaznivo dejanje grožnje - eno kaznivo dejanje
Nova dejstva in novi dokazi, na kar v pritožbi opozarja pritožnik, niso samostojni pritožbeni razlog, temveč sredstvo za presojo pravilnosti in popolnosti v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja. Da je novo dejstvo oziroma nov dokaz pravilno uveljavljen v pritožbi, morajo biti izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 369. člena ZKP, čemur v obravnavanem primeru ni bilo zadoščeno, saj pritožnik ni razumno pojasnil, zakaj ta dejstva oziroma dokazi niso bili navajani oziroma predloženi že prej.
Pritožbenim zavzemanjem, da bi šlo za eno kaznivo dejanje, ni moč slediti. Gre za raznovrstni kaznivi dejanji, usmerjeni zoper različna kazensko pravno varovana objekta (v primeru kaznivega dejanja grožnje so varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, v primeru kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe pa je objekt zaščite mladoletna oseba). Poleg tega gre med kaznivima dejanjema tudi za različen krog možnih storilcev le teh (pri kaznivem dejanju grožnje je storilec lahko vsak, pri kaznivem dejanju zanemarjanja mladoletne osebe pa le storilec, ki ima določene lastnosti oziroma položaj - delicta propria). Še posebej pa je pomembna in upoštevna tudi okoliščina, da gre za različen časovni okvir izvršitvenih ravnanj, kot to izhaja že iz izreka izpodbijane sodbe, saj kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe datira v časovno obdobje od začetka leta 2011 do 10. 12. 2014, kaznivo dejanje grožnje pa je z dne 22. 2. 2020.