ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9/6, 33, 33/1, 33/1-4, 239, 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. ZS člen 83, 83/3, 83/3-5, 83a. ZPP člen 365, 365-1. SPZ člen 99.
regulacijska začasna odredba - pravni standard - nastanek težko nadomestljive škode - premoženjska škoda - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nujna zadeva - napačen pravni pouk - nesuspenzivnost pritožbe
Tožnik ne more uživati sodnega varstva z ureditveno začasno odredbo zgolj zato, ker mu ni omogočen dostop po poti, po kateri želi dostopati, oziroma, ki je zanj najugodnejša. Užival bi ga lahko le v primeru, da bi z verjetnostjo izkazal, da mu traktor na omenjeni poti onemogoča edini dostop do hiše v kateri biva, oziroma na kateri mora izvesti nujno potrebna krovska dela.
Pritožbena argumentacija, da je regulacijska začasna odredba lahko izdana tudi v primeru, če je izpolnjena (le) predpostavka iz 3. alineje drugega 272. člena ZIZ ali predpostavka iz tretjega odstavka 270. člena v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ, je nezdružljiva s samim namenom ureditvene začasne odredbe.
Pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost odločitve ob upoštevanju dejanskega stanja ob izdaji izpodbijanega sklepa.
ZPP člen 108, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 42.
odmera nagrade izvedencu - nagrada za študij spisa - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - dodatna dokumentacija - zahtevnost mnenja - obsežna listinska dokumentacija - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - poziv za dopolnitev vloge
Podatka, kolikšen je listovni obseg (dodatne) dokumentacije, ki je bila podlaga za izdelavo izvedenskega mnenja, v spisu ni. Če sodišče prve stopnje z navedenim podatkom ni razpolagalo, bi moralo sodnega izvedenca pozvati, da svoj stroškovnik v odrejenem roku dopolni z izkazom navedene dejanske okoliščine, ki je bila glede na razloge izpodbijanega sklepa odločilnega pomena za priznanje nagrade za študij spisa in oceno zahtevnosti izdelave izvida in mnenja (108. člen ZPP).
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - dejansko in pravno vprašanje - preživninska obveznost - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine - materialne zmožnosti staršev - otrokove potrebe - namestitev otroka v zavod - sodna poravnava
V tem postopku se presoja, ali so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena preživninska obveznost predlagatelja, zaradi katerih je treba preživninsko obveznost predlagatelja znižati. Ali povedano drugače. Odločilno je vprašanje, ali so stroški preživljanja otroka enaki, kot so bili v času določitve preživnine.
DZ člen 189, 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 347/5.
preizkus odločitve o preživnini - poziv na dopolnitev navedb - stroški bivanja - stroški preživljanja počitnic - otrokov standard - porazdelitev preživninskega bremena
Neutemeljeno je materino stališče, da se pri sinovih stroških za stanovanje upošteva le znesek, za katerega so se celotni stroški bivanja v hiši po sinovi preselitvi povečali. V okviru njegovih potreb se upošteva sorazmerni del stroškov, ki nastajajo z bivanjem vseh oseb v isti skupnosti.
URS člen 15, 31, 31/1, 39, 40, 72. ZMed člen 26, 42.
mediji - TV oddaja - pravica do popravka - pravica do objave popravka - bistvena informacija - pravica do javnega obveščanja - svoboda izražanja - izvrševanje oblastne funkcije države - kritika - javni interes - aktivna legitimacija - pravica države do popravka na informacijo v TV mediju - konkurenca pravice do popravka in pravice do svobode izražanja - pravica do odgovora na objavljeno informacijo
Ker se sporna objava na TV nanaša na kritiko tožeče stranke, ko je izvrševala oblastno funkcijo države, ni mogoče ugoditi zahtevku za objavo popravka. Država sicer ima to pravico, vendar le v izjemnih primerih. Ustavna pravica do svobode izražanja ima odločilen pomen pri zagotavljanju delovanja najpomembnejših mehanizmov demokracije in je njeno temeljno poslanstvo zagotavljanje od predstavnikov oblasti nevsiljenih informacij.
odmera denarne odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - neme degenerativne spremembe - teorija jajčne lupine
Pri odmeri odškodnine je sprejelo tožnika takšnega, kot je, in v skladu s teorijo jajčne lupine odločilo, da je oškodovanec upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je ta posledica tudi njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja.
Neme degenerativne spremembe ne predstavljajo pravno upoštevnega sovzroka za nastalo škodo.
Prav škodni dogodek je pri tožniku sprožil manifestacijo prej nemih degenerativnih sprememb, zaradi katerih je bilo zdravljenje bistveno daljše, potrebna je bila operacija ter z njo povezano večje število nevšečnosti, prav tako so pri tožniku ostale določene omejitve, zaradi katerih so zmanjšane njegove življenjske aktivnosti.
zahtevek za ukinitev služnosti - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - pravnomočna odločitev - ukinitev služnostne pravice zaradi nekoristnosti in spremenjenih okoliščin - nekoristnost - tehtanje interesov - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - možnost dostopa - pripadajoče zemljišče k stavbi - dostop do javne ceste - poseg v konfiguracijo terena - nesorazmerni stroški
Zmanjšanje koristnosti ne utemeljuje prenehanja služnosti zaradi nekoristnosti, ampak povzroči prenehanje služnosti le popolna nekoristnost. Ni mogoče reči, da je služnost postala nekoristna, če se stanje v primerjavi s tistim ob ustanovitvi služnosti ni v ničemer bistveno spremenilo.
ZPP člen 153, 153/1, 243, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 50, 50/2.
izvedenec - izvedba dokaza z izvedencem - predujem za izvedenca - plačilo stroškov izvedenca - stroški pristopa na narok - brezplačna pravna pomoč - nov dokazni predlog
Na podlagi prvega odstavka 153. člena ZPP mora stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo tega dokaza. Predlagatelj dokaznega predloga je zato dolžan kriti vse stroške, ki so povezani z izvedbo dokaza, ki ga je predlagal. Predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma za zaslišanje izvedenca ne predstavlja novega dokaznega predloga. Tožnica v pritožbi ne zatrjuje, da je bila spremenjena dokazna tema.
DZ člen 151, 151/2, 151/3, 157, 157/2, 157/3, 161.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - stiki - nadzorovani stiki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - varstvo koristi otroka
Glede na trditve, ki jih je upnik podal v predlogu za izdajo začasne odredbe glede ogroženosti mld. otroka, je zaključek sodišča prve stopnje, da ta ogroženosti otroka, kot pogoja za izdajo začasne odredbe tudi glede zaupanja mld. otroka v varstvo in vzgojo, ni izkazal, pravilen.
spor majhne vrednosti - prevozna pogodba v cestnem prometu - plačilo voznine - solidarna odgovornost
Določbo prvega stavka petega odstavka 110. člena ZPCP-2 je potrebno razlagati tako, da skupaj z naročnikom nista hkrati solidarno odgovorna tako pošiljatelj kot tudi prejemnik blaga, pač pa le tisti od njiju, ki sodeluje pri organizaciji prevoza.
vstop novega upnika v izvršbo - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - prehod terjatve na novega upnika - subrogacija - dokazno pravilo - kvalificirane listine - zavrnitev predloga
Kot pogoj za odstop od načela formalne legalitete, po katerem sme sodišče izvršbo med drugim dovoliti le v korist osebe, ki je kot taka označena v izvršilnem naslovu, je uzakonjeno dokazno pravilo, po katerem prehoda terjatve ni mogoče dokazovati na drug način kot s kvalificirano listino. Cesija ni edini način prehoda terjatve, vendar je za nadaljevanje postopka z novim upnikom bistveno, da v skladu z zahtevo iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ novi upnik aktivno legitimacijo v tekočem izvršilnem postopku, kadar se ta dokazuje z zasebno listino, lahko izkaže le s predložitvijo zasebne listine, na kateri je overjen podpis upravičenca, to je starega upnika terjatve.
V fazi dovolitve spremembe stranke se pravno pomembna dejstva dokazujejo zgolj z dokaznimi sredstvi, ki jih določa ZIZ v 24. členu. Šele v fazi ugovora zoper pravno nasledstvo je dopustno nasprotno dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046829
OZ člen 8, 9, 112, 119, 198, 341, 341/1, 349, 349/1, 364, 591, 591/1, 591/2. ZPP člen 2, 3, 7, 7/1, 355, 355/1.
načelo dispozitivnosti - razpravno načelo - identifikacija spornega predmeta - nevezanost sodišča na pravno podlago - uporaba tuje stvari v svojo korist - najemna pogodba - trajanje najemne pogodbe - ničnost - delna ničnost - oderuška pogodba - prevara - načelo enake vrednosti dajatev - spremenjene okoliščine - zloraba pravic - pacta sunt servanda - uporabnina - pripoznava dolga - gospodarska pogodba - tek zakonskih zamudnih obresti - neizdaja računa - pritožbena obravnava - nastop zastaranja
Sodišče prve stopnje je dejstvo obstoja Pogodbe o uporabi infrastrukture, po kateri je tožena stranka tožeči stranki do februarja 2010 plačevala uporabnino v višini 203,88 EUR, štelo za dokazano. Na podlagi tega dejstva ter upoštevaje, da Pogodba o uporabi infrastrukture ni bila veljavno odpovedana, bi zato sodišče prve stopnje moralo odločati o obveznosti plačila tožene stranke tudi na podlagi te Pogodbe. Sodišče prve stopnje je sicer nakazalo, da bi to storilo, v kolikor bi tožeča stranka podala pravno relevantne trditve za utemeljenost tožbenega zahtevka na pogodbeni podlagi. Vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožena stranka sama priznala, da je Pogodba o uporabi infrastrukture še vedno veljavna, da je bila višina uporabnine določena na 203,88 EUR na mesec, kot tudi, da od februarja 2010 le-te tožeči stranki ni več plačevala. Ta dejstva pa so za presojo zahtevka na pogodbeni podlagi zadostna in bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati, pa četudi je nekatera od njih zatrjevala tožena stranka in ne glede na to, da ji gredo ta zatrjevana dejstva v škodo; do kršitve razpravnega načela bi šlo le v primeru, če bi sodišče upoštevalo dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala.
sodna določitev meje - elaborat - javna pot - stroški postopka - višina stroškov - povrnitev pravdnih stroškov - odločitev po temelju - res iudicata
Odločitev o stroških postopka je po temelju postala že pravnomočna (res iudicata) in o temelju teh stroškov postopka ni dopustno ponovno odločati. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno odločilo zgolj o višini stroškov postopka, ne pa tudi o temelju, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.
pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - stroški odvetniških storitev - dogovor pogodbenih strank - obveznost plačila stroškov - namen določbe - ugotavljanje dejanskega stanja - mandatna pogodba
Tožena stranka ni imela namena prevzeti obveznosti plačila stroškov pooblaščenke tožeče stranke in takšne volje tudi ni izrazila. V spornem pogodbenem določilu so omenjeni le stroški sestave in izvedbe kupoprodajne pogodbe, vse te storitve pa je opravila pooblaščenka tožene stranke, zato ni podlage za plačilo stroškov tožeči stranki za čas, ki ga je porabila njena odvetnica za pogajanja in usklajevanja v fazi sklepanja prodajne pogodbe. Ker sodišče ni ugotovilo, da bi se tožena stranka zavezala, da bo tožnici plačala stroške za zastopanje njenega odvetnika, podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku, kot ga uveljavlja tožeča stranka, ni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00047293
KZ-1 člen 20, 20/2, 40, 40/1, 211, 211/1, 211/2, 211/3. ZKP člen 148, 148/1, 216, 216/1, 236, 236/1, 236/1-5. ZPacP člen 45, 45/2, 45/2-5.
sostorilstvo - opis dejanja - goljufija - zavarovalna pogodba - veljavnost zavarovalne pogodbe - osebni stečaj - razlogi za sum - navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi - dolžnost varovanja poklicne skrivnosti - zdravnik kot priča - privilegirana priča - meje kaznivosti udeležencev - pomoč pri kaznivem dejanju
Bistvo zavarovalne pogodbe je določitev obsega zavarovanja, torej višine zavarovalne vsote, zavarovalne premije ter drugih pogojev za izplačilo zavarovalnine v primeru nastanka zavarovalnega dogodka. Podpisnici zavarovalnih pogodb sta bili sicer obtožena A. A. kot zavarovanka in obtožena Č. Č. kot zavarovalka in s tem tudi plačnica premij (obtoženi B. B. je v pogodbah naveden le kot upravičenec za primer smrti obtožene A. A.), vendar že samo sodelovanje pri sklepanju zavarovalnih pogodb, in sicer pri določanju zavarovalnih vsot, zadosti zahtevi po konkretizaciji objektivnega elementa sostorilstva. Čeprav se obtoženemu B. B. izrecno ne očita, da je sodeloval tudi pri sklepanju zavarovalne pogodbe z Zavarovalnico X. (v pogodbi je naveden le kot upravičenec za primer smrti obtožene A. A.), to še ne pomeni, da je pri tem dejanju konkretizacija objektivnega kriterija sostorilstva izostala. Opis dejanja je potrebno presojati celostno in ne po posameznih delih, še toliko bolj, če gre za sostorilstvo - torej skupno izvršitev, ko vsak od sostorilcev uresničuje del zakonskih znakov kaznivega dejanja oz. odločilno prispeva h kaznivemu dejanju.
Kljub osebnemu stečaju obtoženke so zavarovalne pogodbe veljavne, saj jih je slednja sklepala le kot zavarovanka, kar pomeni, da ni šlo za pravne posle, katerih predmet je razpolaganje z obtoženkinim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Tudi, ko so zavarovalnice izvedele, da je obtoženka v osebnem stečaju, pogodb niso obravnavale kot neveljavne oz. nične, je pa veljavnost zavarovalnih polic prenehala kasneje zaradi neplačevanja premij skladno s splošnimi pogoji zavarovalnic. Čeprav je bila obtoženka v času nastanka škodnega oz. zavarovalnega primera v osebnem stečaju, to ni ovira za izplačilo zavarovalnine, kot to smiselno navaja obramba. Res pa je, da obtoženka z izplačano zavarovalnino zaradi osebnega stečaja ne bi mogla prosto razpolagati.
Najnižjemu dokaznemu standardu je zadoščeno že, če obstaja neka minimalna stopnja verjetnosti, ki kaže na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, tudi če je storilec dejanja neznan, oz. da je določena oseba storila kakšno kaznivo dejanje. Določba prvega odstavka 148. člena ZKP pooblašča policijo kot organ odkrivanja in preiskovanja, da naredi vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja po uradni dolžnosti in zberejo dokazi. Delovanje policije se zato sproži že ob najmanjšem sumu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, to je ob razlogih za sum.
Pri hišni preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje, ali njegov zastopnik (prvi odstavek 216. člena ZKP). To pravico ima dejanski uporabnik (imetnik) stanovanja oz. drugih prostorov ne glede na to, ali stanovanje ali prostore uporablja kot lastnik ali najemnik. Če je obdolženec hkrati imetnik stanovanja (prostora), ki se preiskuje, ima to pravico že na podlagi prvega odstavka 216. člena ZKP. Če se preiskuje stanovanje druge osebe, je obdolženec lahko navzoč pri preiskavi, o čemer ga je, razen če bi bila podana nevarnost odlašanja, preiskovalni sodnik dolžan obvestiti. Če se hišna preiskava opravlja v stanovanju druge osebe, se sicer z njo ne posega v obdolženčevo ustavno varovano pravico do nedotakljivosti stanovanja, vendar je treba zaradi uresničevanja pravice do obrambe tudi v tem primeru obdolžencu omogočiti, da je navzoč pri hišni preiskavi, še zlasti če nima zagovornika, ki ima pravico biti navzoč.
Zmotno je naziranje obrambe, da zgolj obtoženka kot pacientka zaslišanih zdravnikov, le-te lahko razreši dolžnosti varovanja poklicne tajnosti v smislu 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP. Obramba namreč ne upošteva, da je pravna dobrota oprostitve dolžnosti pričanja iz 236. člena ZKP določena v korist privilegiranih oseb in ne obdolženca, zato tudi odločitev prič, ali bodo pričale ali ne, ne more in ne sme biti odvisna od volje obdolženca, temveč od njih samih, ter določbe 5. alineje drugega odstavka 45. člena ZPacP (dolžnosti varovanja informacij o zdravstvenem stanju pacienta lahko zdravstvenega delavca oz. zdravstvenega sodelavca ali drugo osebo, ki so ji ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela, razreši tudi sodišče) in odločbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 218/98 z dne 21. 3. 2002 (s tem, ko sodišče povabi lečečega zdravnika in ga pred zaslišanjem pouči, da je oproščen dolžnosti pričanja ter na kateri podlagi, ga s tem razreši tudi varovanja poklicne skrivnosti).
Po določbi prvega odstavka 40. člena KZ-1 se pomagač kaznuje v mejah svojega naklepa, torej lahko tudi po milejši pravni opredelitvi očitanega dejanja kot pa storilec kaznivega dejanja.
neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prikrajšanje in obogatitev - nesklepčna tožba
Tožnica ni utemeljila niti toženkine obogatitve niti svojega prikrajšanja, ki naj bi bilo v vzročni zvezi z toženkino obogatitvijo, sploh pa ne na tak način, da bi bilo kakršno koli povečanje toženkinega premoženja izzvano z zmanjšanjem tožničinega premoženja. Zato je tožba nesklepčna.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00046405
SPZ člen 105, 105/4. ZVEtL-1 člen 3, 17, 17/3-3, 21, 21/2, 23, 24, 29. ZPDS člen 4, 5, 6, 7. SZ člen 12, 12/3, 116. ZNP-1 člen 42.
etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - denacionalizacija stanovanja - zaznamba spora - pravica souporabe - družbena lastnina - stanovanjska pravica - stvar izven pravnega prometa - stanje vpisov v zemljiški knjigi - sporno pravno vprašanje - podstrešje - stopnišče
Okoliščina, da so dediči denacionalizacijskega upravičenca v dednem postopku po njem status podstrešja obravnavali drugače, kot pa status hodnika in stopnišča, glede katerih je bilo v odločbi skupaj s podstrešjem odločeno, da k izločenim stanovanjem pripada pravica njihove souporabe, ne more imeti pravnega učinka.
Pravica souporabe skupnih prostorov je bila po svoji vsebini enaka sedanjim upravičenjem etažnih lastnikov glede skupnih delov stavbe. Gre za upravičenje, ki izvira iz družbeno lastninskega razmerja in po svoji vsebini ni enaka pravici rabe, kot enem od upravičenj lastninske pravice. Skupni del stavbe tako ni mogel in ne more biti v samostojnem pravnem prometu.
Če pritožniki menijo, da je sporni prostor kot posamezni del ali posebni skupni del stavbe njihova last, še vedno lahko svojo pravico uveljavljajo v pravdi, kajti odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote - podjemna pogodba - pojasnilna dolžnost podjemnika
Pritožnica z vztrajanjem, da toženka s tožnico nikoli ni bila v pogodbenem odnosu, ne more uspeti. Te trditve se namreč nanašajo na dejansko stanje. Vanj pa v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni več dopustno posegati.
kriva izpovedba - kriva ovadba - preprečitev dokazovanja - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - stroški tolmača
S pritožbo se je mogoče strinjati v delu, da je v tej zadevi eno od bistvenih vprašanj, ali je obt. C. C. za A. A. lahko prislužil takšno vsoto denarja, kot naj bi bila izročena A. A. 30. 10. 2003, nikakor pa ne v delu, da način, kako je bil ta denar prislužen, za verodostojnost takratne njegove izpovedbe 23. 12. 2014 ni relevanten.
Prvo sodišče je namreč po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju s pritožbo temeljito raziskalo ne le možnosti, ali je obt. C. C. za A. A. lahko prislužil tako vsoto denarja, kot tudi način, kako naj bi ta denar bil prislužen.
Prvo sodišče pa v nasprotju s pritožbenimi očitki tudi ni prezrlo, da je obt. C. C. v izpovedi 23. 12. 2014 na dveh mestih, ki jih tudi pritožba izpostavlja, sicer omenil tudi pravice, kupone in vavčerje, kar pa je prvo sodišče prepričljivo ocenilo kot njegovo, v času podaje izpovedi nezadostno poznavanje postopkov privatizacije in njene časovne dinamike, medtem ko je sicer v svoji izpovedbi ves čas govoril o trgovanju z delnicami in certifikati, kar izhaja tudi iz tabel, ki jih je že takrat v postopku sam predložil in s katerimi je hotel prepričati v zatrjevan način poslovanja.
Zato pričo v sodnem postopku zadenejo posledice krivega pričevanja le za tisto, o čemer pred sodiščem izpove v prosti izpovedbi oziroma v odgovorih na vprašanja strank in sodišča zavestno in hôte, zaradi česar je povsem nerelevantno, kaj je obt. C. C. ob svoji izpovedbi 23. 12. 2014 imel v mislih, kajti bistveno je tisto, o čemer je izpovedoval in kar je tudi očitek obtožbe, za katerega pa je sodišče zanesljivo ugotovilo, da je utemeljen.
Prvo sodišče je v izpodbijani sodbi na nekaj mestih povzelo tek davčnega inšpekcijskega postopka in komunikacijo med organi odkrivanja in pregona (DURS, SKP PU Celje, SDT). Iz teh podatkov pa je razvidno, da je sicer res potekala določena izmenjava informacij in dokumentacije na ravni Davčni organ – policija in SDT, vendar iz te komunikacije izhaja, da so dokumenti iz davčnega spisa bili policiji oziroma SDT posredovani šele na podlagi njihovega zaprosila, ne pa avtomatično in da je ta komunikacija potekala od 23. 9. 2013 dalje, zato ta očitek pritožbe ni utemeljen.
Utemeljeno pa obtoženčev zagovornik in obtoženec v svojih pritožbah grajata odločitev prvega sodišča glede povrnitve stroškov prevajanja v višini 13.682,87 EUR, kar predstavlja stroške prevajanja iz slovenskega v hrvaški jezik in obratno (procesnih dejanj in sodnih odločb ter pisanj), ki so se nanašali na obt. H., ne strinjata pa se tudi s plačilom polovice stroškov v skupni višini 3.977,28 EUR.
V skladu s 143. členom Novele ZKP-N, ki se je začela uporabljati 20. 10. 2019 prvo sodišče glede na čas razsoje ni imelo zakonske podlage, da je stroške tolmačenja in prevajanja v višini 13.682,87 EUR, naložilo v plačilo obt. C. C., čeprav so se ti stroški prevajanja nanašali izključno nanj, zato sta v tem delu obe pritožbi utemeljeni.
Pritožba sicer pravilno razloguje, da je mogoče to dejanje tako, kot izhaja tudi iz razlogov v izpodbijani sodbi, storiti le z direktnim naklepom, kot tudi, da je kaznivo dejanje dokončano že s predložitvijo takega dokaza v kazenskem postopku. Stališče pritožbe, da pa je obt. R. s tem, ko je v inkriminiranem času to listino predložil v davčnem postopku, imel s tem namen vplivati tudi na kazenski postopek, pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča napačno, česa takega tudi ne omogoča niti opiranje pritožbenih navedb na obe izpostavljeni sodbi, ki nista povsem primerljivi z obravnavano zadevo.
Take navedbe pritožbe pa po prepričanju pritožbenega sodišča ostajajo na ravni sklepanja in jim ni mogoče pritrditi, še posebej, ker je A. A. ves čas postopka trdil, da je predložitev navedene listine postala aktualna šele po sklepnem razgovoru z inšpektorjem, saj prej niti pomislil ni, da bi lahko prišlo do obdavčitve.
Po prepričanju pritožbenega sodišča so razlogi v izpodbijani sodbi glede dvoma v obtoženkino krivdo, ki se povsem pravilno in logično navezujejo na razloge za obstoj dvoma v krivdo A. A., prepričljivi, pritožba, ki pa s tem utemeljuje pritožbeni razlog kršitev zakona, pa je neutemeljena.
nezadostno število prilog - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe - pravne posledice nedopolnitve - fikcija umika
Po presoji pritožbenega sodišča pomeni zavrženje tožbe, ker tožnik ne predloži zadostnega števila prilog v primeru, ko pa vloži zadostno število tožbe (brez prilog), prekomeren poseg in je v neskladju z načelom pravne države (2. člen Ustave RS).