• Najdi
  • 1
  • od 31
  • >
  • >>
  • 1.
    VSC sklep I Ip 452/2013
    29.11.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0003544
    ZN, člen 4. ZIZ, člen, 40, 44.
    izvršba zaradi izselitve in izpraznitve stanovanja - izvršljiv notarski zapis - načelo formalne legalitete
    Iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov jasno in nedvoumno izhaja, da najemna pogodba ni bila sklenjena v skladu z določbami Stanovanjskega zakona, po katerem bi imela dolžnica, v kolikor bi bila najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas, varstvo v skladu s temi določbami. Najemna pogodba je bila sklenjena le za določen čas, najemojemalka pa se je v notarskem zapisu zavezala, da se bo po preteku tega časa izselila, izrecno pa je bilo določeno, da je takšen notarski zapis izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik predlaga izselitev.
  • 2.
    VSL sodba I Cpg 1463/2012
    29.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063654
    ZPP 5, 7, 454, 454/2.
    spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlaganje dokazov - trditvena podlaga tožbe - sklicevanje na podatke iz prilog - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - enako varstvo pravic
    Stranka mora v sporu majhne vrednosti predlagati izvedbo naroka izrecno in ni mogoče šteti, da predlaganje ustnih dokazov pomeni zahtevo za izvedbo naroka.

    Odgovor na vprašanje, ali se stranka v tožbi lahko sklicuje na podatke, ki izhajajo iz prilog tožbe, je odvisen od rezultata preizkusa, ali je iz tožbe jasno razvidna njena trditvena podlaga.
  • 3.
    VSL sklep II Cp 3149/2013
    29.11.2013
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079071
    ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 319, 319/2.
    ugovor zoper plačilni nalog – sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog – pravica do pritožbe – predlog za izdajo zamudne sodbe – res iudicata – napačen pravni pouk
    Tožnica ima pravico pritožbe tudi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog.
  • 4.
    VDSS sodba Pdp 1027/2013
    29.11.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011466
    ZObr člen 57. ZSSloV člen.
    disciplinski ukrep - vojak - pripadnik Slovenske vojske
    Tožena stranka je tožniku očitala kršitev vojaške discipline na misiji, ker naj bi v lokalu baze užival alkohol. Z izpodbijanima odločbama je tožniku izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 7 % plače za polni delovni čas. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik spornega dne dejansko užival alkohol, glede katerega po pravilih službe velja absolutna prepoved uživanja za vse pripadnike misije, ki so razporejeni na dolžnost. Uspelo ji je dokazati zgolj to, da je tožnik takrat popil malo pivo, ne pa, da je dejansko bila takšna pijača alkoholna, saj neposredni udeleženci druženja in pitja pijače tega v svojih izpovedbah niso potrdili. Poleg tega je potrebno upoštevati, da preizkus alkoholiziranosti, ki ga je kasneje pri tožniku izvedla mednarodna vojaška policija, ni pokazal alkohola v izdihanem zraku tožnika. Zato sta navedeni odločbi tožene stranki nezakoniti.
  • 5.
    VSL sodba I Cpg 80/2013
    29.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0069699
    OZ člen 190, 190/2, 619.
    finančni leasing – nevarnost poškodovanja stvari – podjemna pogodba – zavarovalna pogodba – neupravičena obogatitev – inter partes učinek – relativnost pogodbenih razmerij
    V primeru finančnega leasinga, za čas izvrševanja pogodbe, nosi obveznosti v zvezi z uporabo vozila kot tudi nevarnosti poškodovanja stvari pri njeni uporabi leasingojemalec kot ekonomski „lastnik“ in ne leasingodajalec kot pravni lastnik vozila.

    Vsebina zavarovalne police, poravnave med zavarovalnico in toženo stranko ter ugotovitve v zvezi s tem, koga bremeni dolžnost plačila premije po zavarovalni pogodbi in vštevanju zapadlih pa neplačanih zneskov leasingojemalca po pogodbi o finančnem leasingu, so pomembne le za razmerje med toženo stranko in leasingojemalcem, ne morejo pa vplivati na tožečo stranko kot podjemnika iz podjemne pogodbe.
  • 6.
    VSL sklep I Cp 3110/2013
    29.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0071732
    ZPP člen 11, 137, 183, 300.
    nasprotna tožba – združitev pravd – vsebinsko povezane zadeve – načelo ekonomičnosti – vročanje pooblaščencu
    Nasprotna tožba se lahko vloži, če je njen tožbeni zahtevek v določeni povezavi s tožbenim zahtevkom, ki se obravnava po tožbi, in če je isto sodišče stvarno pristojno za sojenje po tožbi in po nasprotni tožbi. Vsebinsko povezane zadeve, ki se obravnavajo na istem sodišču, pa se, zaradi načela smotrnosti in ekonomičnosti postopka praviloma združijo v skupno obravnavanje. Obstajati mora tehten razlog, da se sodišče ne odloči za združitev zadev.
  • 7.
    VSL sodba I Cpg 174/2013
    29.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0076780
    OZ člen 311. ZPP člen 451, 452.
    verižna kompenzacija - zapadlost obveznosti - spor majhne vrednosti - trditveno breme - prekluzija
    OZ ne ureja verižnega pobotanja (torej pobotanja, pri katerem je vključenih več oseb, ki se dogovorijo, da določene terjatve prenehajo). Takšno „pobotanje“ je vrsta sporazumov o odpustu dolgov, sklenjenih pod pogojem, da bodo vsi realizirani.
  • 8.
    VSL sodba I Cp 2024/2013
    29.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0070326
    ZPP člen 184, 451, 451/1, 452, 452/3.
    spor majhne vrednosti – navajanje dejstev in dokazov – vložitev pripravljalne vloge – sprememba tožbe
    Ni moč govoriti o spremembi tožbenega zahtevka, saj je tožnica v pripravljalnih vlogah le podala podrobnejšo trditveno podlago, ni pa navajala pravne podlage tožbenega zahtevka.
  • 9.
    VSL sklep I Cpg 1228/2013
    29.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0078331
    ZPP člen 83, 83/1, 83/3, 347, 367, 367/1. 368.
    zavrženje predloga za revizijo – tek roka – sodne počitnice – enaka vloga
    Razlog za zavrženje vloge z dne 20. 8. 2013 ne more biti, da je enaka vlogi z dne 19. 8. 2013. Prvostopenjsko (in tudi drugostopenjsko) sodišče sme presojati le predpostavke za dopustnost vložitve vloge, ki se imenuje revizija. Za vsebinski preizkus je pristojno Vrhovno sodišče RS.
  • 10.
    VSL sodba I Cp 1716/2013
    29.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0075508
    OZ člen 131. ZMed člen 33.
    odškodnina za neposlovno škodo - objava v medijih - nastanek škode
    Zavrnjena objava odgovora na sporno pismo ne predstavlja deliktnega ravnanja tožene stranke, iz katerega bi izvirala kakršnakoli škoda za tožečo stranko. Slednja bi lahko dosegla objavo svojega odgovora skladno s posebnim postopkom sodnega varstva.
  • 11.
    VSM sklep III Cp 1470/2013
    29.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSM0021622
    ZPP člen 414. ZZZDR člen 132.
    preživnina - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novota
    Ker je tožnik v pritožbenem postopku navedel, da se mu je v mesecu oktobru 2013 rodil nov otrok, katerega je dolžan preživljati in kar lahko predstavlja okoliščino za znižanje preživnine po določbi 132. člena ZZZDR, je pritožbeno sodišče (upoštevaje, da so pritožbene novote v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki dopustne) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
  • 12.
    VSL sklep I Cp 3183/2013
    28.11.2013
    SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079120
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3.
    delno plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe
    Procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe je izpolnjena le, če je taksa za pritožbo plačana v celoti.
  • 13.
    VDSS sodba Psp 282/2013
    28.11.2013
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011629
    ZPIZ-1 člen 156, 156/1, 157, 157/2.
    starostna pokojnina - datum - priznanje pravice do starostne pokojnine - vložitev zahteve - pridobitev pravice
    Skladno s 1. odstavkom 156. člena ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravice iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravic. Tudi če so pogoji izpolnjeni, to še ne pomeni, da se bo pokojnina od izpolnitve pogojev dalje tudi izplačevala. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se skladno z 2. odstavkom 157. člena ZPIZ-1 pokojnina lahko izplačuje le od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Posledica izpolnitve vseh v 156. členu ZPIZ-1 navedenih pogojev ni samodejna pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja, temveč je ta pogojena s predhodno vloženo zahtevo za pridobitev pravic. Odločitev, kdaj bo zahtevo vložil, pa je prepuščena upravičencu.
  • 14.
    VDSS sodba Pdp 591/2013
    28.11.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011373
    ZDR člen 6.a, 6.a/1, 44, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - obveznost varovanja delavčeve osebnosti - dostojanstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
    Tožnica je podala pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi toženi stranki in predlagala datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v tem primeru pa je tožnico zavezoval 60 dnevni odpovedni rok, ki je bil določen v pogodbi o zaposlitvi. Tožnica po datumu, ko je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi ni več prišla na delo, čeprav tožena stranka na njene predloge za izrabo rednega letnega dopusta za preteklo in tekoče leto ter upoštevaje nadure ni reagirala. Tožnica tako več kot pet dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila tožene stranke, čeprav bi to morala in mogla storiti, zato je bil podan utemeljen razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.

    Med tožnico in prokuristom delodajalca ni šlo zgolj za delovnopravni in poslovni odnos, saj v delovnem razmerju ni običajno, da prokurist delodajalca delavko pokliče k sebi na dom in ji ponuja v odkup oziroma na ogled prestižno torbico. Drugih delavcev prokurist ni vabil na dom. Ravnanja prokurista niso bila dopustna. Upoštevajoč njegov položaj pri toženi stranki, starost in izkušnje bi se moral zavedati, da lahko imajo njegova ravnanja posledice v smislu očitkov spolnega in drugega nadlegovanja delavca na delovnem mestu, kar je v predmetni tožbi zatrjevala tožnica. Ravnanja prokurista so imela znake kršenja prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu in so protipravna ter nasprotujejo varovanju in spoštovanju delavčeve osebnosti ter njegovega dostojanstva na delovnem mestu in pomenijo kršitev 44. člena ZDR. Ravnanje prokurista je pri tožnici povzročilo psihično stisko, ki je bila izvor duševnih bolečin. Zato so podani elementi odškodninske odgovornosti tožene stranke za vtoževano škodo iz naslova spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v smislu določbe 6.a čl. ZDR.
  • 15.
    VSL sklep II Ip 4549/2013
    28.11.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0063022
    ZIZ člen38, 38/7, 197, 197/1, 198, 198/2.
    vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino - preživninska terjatev - zapadlost prednostne terjatve - pravočasna priglasitev stroškov upnika
    Res mora hipotekarni upnik vedno računati s prednostnim poplačilom privilegiranih terjatev iz 197. člena ZIZ, vendar bi bil njegov pravni položaj ob ustanovitvi hipoteke preveč negotov, če poplačilo vseh zakonsko določenih privilegiranih terjatev ne bi bilo omejeno na zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine.

    Ni res, da upnik ni dolžan tistih izvršilnih stroškov, za katere ve in ve tudi za njihovo višino, priglasiti takoj, ko je zanje izvedel in izvedel za njihovo višino. Res je sicer o temelju za povrnitev stroškov v konkretnem primeru že odločeno v sklepu o izvršbi, vendar je treba glede vsakega zahtevanega stroška, ki mora biti priglašen in to pravočasno, oceniti in presoditi njegovo potrebnost in o tem izdati sklep in tako dati strankam možnost pritožbe.
  • 16.
    VSK sklep PRp 209/2013
    28.11.2013
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005666
    ZP-1 člen 66, 66/3.
    pravica do pritožbe – pravica do pritožbe prekrškovnega organa
    Sodišče prve stopnje ni odpravilo odločbe prekrškovnega organa, pač pa je poseglo v odločitev prekrškovnega organa tako, da je kršitelju namesto globe izrečene s plačilnim nalogom prekrškovnega organa izreklo opomin. Takšna sprememba odločbe prekrškovnega organa pa ne daje zakonske podlage za pravico do pritožbe prekrškovnemu organu, saj bi to pravico imel le v primeru, da bi sodišče hkrati s spremembo odločbe prekrškovnega organa ustavilo postopek o prekršku.
  • 17.
    VSL sklep I Cpg 1512/2012
    28.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0076959
    OZ člen 149.
    odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - avtopralnica
    Standard nevarne stvari je izpolnjen zgolj v primeru, ko obravnavana stvar predstavlja večjo škodno nevarnost za okolico tudi ob izpolnjenosti vseh varnostnih ukrepov. Navedenega pa za avtopralnico ni mogoče zaključiti.
  • 18.
    VDSS sodba Pdp 646/2013
    28.11.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011360
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - akt o sistemizaciji
    Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga je Vrhovno sodišče RS že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo tega delovnega mesta.

    Zaradi ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedal tožnik, je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
  • 19.
    VDSS sklep Pdp 1105/2013
    28.11.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011418
    ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/1-1, 389/3. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4, 200, 200/3. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 272, 272/1.
    začasna odredba - – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - upraviteljica - vložitev tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - zavarovanje nedenarne terjatve - odsotnost delavca - obveščanje delodajalca
    Tožbeni zahtevek tožnika (v osebnem stečaju) se v tem individualnem delovnem sporu nanaša tudi na obračun ter izplačilo nadomestila plače in drugih prejemkov, ki na podlagi 1. točke čl. 389/1 ZPFPPIPP spadajo v stečajno maso. Ker je odločitev o tem delu tožbenega zahtevka neposredna odvisna od odločitve o zakonitosti in pravni pravilnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v kolikor tožba za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bila vložena ali bi bila vložena po izteku roka iz čl. 200/3 ZDR-1, bi tožnik izgubil možnost zahtevati meritorno odločitev o ugotovitvi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s tem pa tudi možnost zahtevati, da bi bilo njegovemu denarnemu delu tožbenega zahtevka ugodeno), je stečajna upraviteljica lahko vložila predmetno tožbo, s katero uveljavlja tožnik od tožene stranke tudi denarne zahtevke.

    Tožena stranke je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji čl. 110/1. Tožniku je bil očitan izostanek od dela, in da o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca. Tožnik je bil v kritičnem času hospitaliziran v psihiatrični bolnici. Ker svoje dolžnosti obveščanja ni bil sposoben izpolniti, je s tem verjetno izkazal obstoj svoje terjatve glede nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
  • 20.
    VSK sodba Cpg 214/2013
    28.11.2013
    STEČAJNO PRAVO
    VSK0006513
    ZFPPIPP člen 261, 271, 271/1, 272, 272/1, 272/3, 275, 275/1.
    izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – asignacija – učinek sprejema pooblastila za izpolnitev obveznosti – učinek poplačila – objektivni pogoj izpodbojnosti – subjektivni pogoj izpodbojnosti
    Tožena stranka se sklicevala na to, da je utemeljeno verjela, da je bilo v času sklenitve sporne asignacije insolvenčno stanje pri tožeči stranki odpravljeno. Glede na omenjena dokazila, ki jih je v sodni spis predložila sama tožena stranka, pa je več kot očitno, da četudi je bila tožena stranka o tej okoliščini v zmoti, gre za neopravičljivo (neskrbno) ravnanje toženca v prometu, upoštevaje ob tem, da ima toženec tudi status odvetnika, kar ga dodatno ne opravičuje v zatrjevani zmotni predstavi o insolvenčnem stanju tožeče stranke. To pa pomeni, da bi toženec (če bi ravnal s potrebno skrbnostjo) vsaj moral vedeti, da je bila tožeča stranka v času sklenitve sporne asignacije v insolvenčnem stanju, oziroma da tedaj insolvenčno stanje pri tožeči stranki ni bilo odpravljeno.
  • 1
  • od 31
  • >
  • >>