nasprotna tožba – združitev pravd – vsebinsko povezane zadeve – načelo ekonomičnosti – vročanje pooblaščencu
Nasprotna tožba se lahko vloži, če je njen tožbeni zahtevek v določeni povezavi s tožbenim zahtevkom, ki se obravnava po tožbi, in če je isto sodišče stvarno pristojno za sojenje po tožbi in po nasprotni tožbi. Vsebinsko povezane zadeve, ki se obravnavajo na istem sodišču, pa se, zaradi načela smotrnosti in ekonomičnosti postopka praviloma združijo v skupno obravnavanje. Obstajati mora tehten razlog, da se sodišče ne odloči za združitev zadev.
izvršba zaradi izselitve in izpraznitve stanovanja - izvršljiv notarski zapis - načelo formalne legalitete
Iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov jasno in nedvoumno izhaja, da najemna pogodba ni bila sklenjena v skladu z določbami Stanovanjskega zakona, po katerem bi imela dolžnica, v kolikor bi bila najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas, varstvo v skladu s temi določbami. Najemna pogodba je bila sklenjena le za določen čas, najemojemalka pa se je v notarskem zapisu zavezala, da se bo po preteku tega časa izselila, izrecno pa je bilo določeno, da je takšen notarski zapis izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik predlaga izselitev.
zavrženje predloga za revizijo – tek roka – sodne počitnice – enaka vloga
Razlog za zavrženje vloge z dne 20. 8. 2013 ne more biti, da je enaka vlogi z dne 19. 8. 2013. Prvostopenjsko (in tudi drugostopenjsko) sodišče sme presojati le predpostavke za dopustnost vložitve vloge, ki se imenuje revizija. Za vsebinski preizkus je pristojno Vrhovno sodišče RS.
odškodnina za neposlovno škodo - objava v medijih - nastanek škode
Zavrnjena objava odgovora na sporno pismo ne predstavlja deliktnega ravnanja tožene stranke, iz katerega bi izvirala kakršnakoli škoda za tožečo stranko. Slednja bi lahko dosegla objavo svojega odgovora skladno s posebnim postopkom sodnega varstva.
verižna kompenzacija - zapadlost obveznosti - spor majhne vrednosti - trditveno breme - prekluzija
OZ ne ureja verižnega pobotanja (torej pobotanja, pri katerem je vključenih več oseb, ki se dogovorijo, da določene terjatve prenehajo). Takšno „pobotanje“ je vrsta sporazumov o odpustu dolgov, sklenjenih pod pogojem, da bodo vsi realizirani.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlaganje dokazov - trditvena podlaga tožbe - sklicevanje na podatke iz prilog - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - enako varstvo pravic
Stranka mora v sporu majhne vrednosti predlagati izvedbo naroka izrecno in ni mogoče šteti, da predlaganje ustnih dokazov pomeni zahtevo za izvedbo naroka.
Odgovor na vprašanje, ali se stranka v tožbi lahko sklicuje na podatke, ki izhajajo iz prilog tožbe, je odvisen od rezultata preizkusa, ali je iz tožbe jasno razvidna njena trditvena podlaga.
disciplinski ukrep - vojak - pripadnik Slovenske vojske
Tožena stranka je tožniku očitala kršitev vojaške discipline na misiji, ker naj bi v lokalu baze užival alkohol. Z izpodbijanima odločbama je tožniku izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 7 % plače za polni delovni čas. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik spornega dne dejansko užival alkohol, glede katerega po pravilih službe velja absolutna prepoved uživanja za vse pripadnike misije, ki so razporejeni na dolžnost. Uspelo ji je dokazati zgolj to, da je tožnik takrat popil malo pivo, ne pa, da je dejansko bila takšna pijača alkoholna, saj neposredni udeleženci druženja in pitja pijače tega v svojih izpovedbah niso potrdili. Poleg tega je potrebno upoštevati, da preizkus alkoholiziranosti, ki ga je kasneje pri tožniku izvedla mednarodna vojaška policija, ni pokazal alkohola v izdihanem zraku tožnika. Zato sta navedeni odločbi tožene stranki nezakoniti.
spor majhne vrednosti – navajanje dejstev in dokazov – vložitev pripravljalne vloge – sprememba tožbe
Ni moč govoriti o spremembi tožbenega zahtevka, saj je tožnica v pripravljalnih vlogah le podala podrobnejšo trditveno podlago, ni pa navajala pravne podlage tožbenega zahtevka.
preživnina - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novota
Ker je tožnik v pritožbenem postopku navedel, da se mu je v mesecu oktobru 2013 rodil nov otrok, katerega je dolžan preživljati in kar lahko predstavlja okoliščino za znižanje preživnine po določbi 132. člena ZZZDR, je pritožbeno sodišče (upoštevaje, da so pritožbene novote v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki dopustne) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
finančni leasing – nevarnost poškodovanja stvari – podjemna pogodba – zavarovalna pogodba – neupravičena obogatitev – inter partes učinek – relativnost pogodbenih razmerij
V primeru finančnega leasinga, za čas izvrševanja pogodbe, nosi obveznosti v zvezi z uporabo vozila kot tudi nevarnosti poškodovanja stvari pri njeni uporabi leasingojemalec kot ekonomski „lastnik“ in ne leasingodajalec kot pravni lastnik vozila.
Vsebina zavarovalne police, poravnave med zavarovalnico in toženo stranko ter ugotovitve v zvezi s tem, koga bremeni dolžnost plačila premije po zavarovalni pogodbi in vštevanju zapadlih pa neplačanih zneskov leasingojemalca po pogodbi o finančnem leasingu, so pomembne le za razmerje med toženo stranko in leasingojemalcem, ne morejo pa vplivati na tožečo stranko kot podjemnika iz podjemne pogodbe.
Pravno osebo je mogoče delno oprostiti plačila sodne takse, ji odložiti plačilo ali dovoliti obročno plačilo sodne takse. Vse te možnosti so bile predvidene tudi z besedilom 11. čl. ZST-1, kakor je bilo v veljavi pred ZST-1B.
Dejstvo, da tožeča stranka na transakcijskem računu denarnih sredstev, iz katerih bi takso plačala, nima, je izkazano. Plačilo taksne obveznosti je zato odloženo, pomaknjeno v bodočnost, na čas izdaje odločbe druge stopnje. Ni pa tožeča stranka zatrdila in argumentirala, da ji premoženjsko in finančno stanje plačila takse ne omogoča.
posel rednega upravljanja – soglasje solastnikov – prekluzija - spor majhne vrednosti
V postopku v sporih majhne vrednosti je v primerjavi z rednim postopkom načelo prekluzije pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov poostreno. Stranka lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze samo v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, v pripravljalni vlogi pa odgovarja na doslej podane navedbe nasprotne stranke.
Standard nevarne stvari je izpolnjen zgolj v primeru, ko obravnavana stvar predstavlja večjo škodno nevarnost za okolico tudi ob izpolnjenosti vseh varnostnih ukrepov. Navedenega pa za avtopralnico ni mogoče zaključiti.
Obsojenec v svojih pritožbenih navedbah, pa tudi v zahtevi za obnovo postopka, ki jo je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici zavrgel, ne uveljavlja spremembe v pravnomočni sodbi ugotovljenega dejanskega stanja, ne navaja novih dejstev ali dokazov, ki kažejo, da ni storil katerega izmed kaznivih dejanj, za katera je bil obsojen, pač pa uveljavlja le napačno uporabo zakona, saj bi sodišče pri pravni kvalifikaciji po mnenju obsojenca moralo uporabiti konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja. Pravilno je zato sodišče prve stopnje ugotovilo, da napačna uporaba zakona ni razlog zaradi katerega bi se lahko zahtevala obnova postopka.
invalidnost I. kategorije - III. kategorije - invalidska pokojnina
Izvedenski organ je ugotovil, da delovno mesto rudarja, glede na obremenitve in škodljivosti, zahteva dobro zmogljivost srčno-žilnega sistema, dihal, gibal in čutil in menil, da je tožnik zmožen opravljati enostavna, lahka, nenormirana dela, delo brez dolgotrajne hoje ali stoje, delo v ugodnih klimatskih in mikroklimatskih pogojih v polnem delovnem času, torej da je pri njemu podana preostala delovna zmožnost. Pri tožniku je tako zaradi posledic bolezni podana invalidnost III. kategorije.
Tožbeni zahtevek tožnika (v osebnem stečaju) se v tem individualnem delovnem sporu nanaša tudi na obračun ter izplačilo nadomestila plače in drugih prejemkov, ki na podlagi 1. točke čl. 389/1 ZPFPPIPP spadajo v stečajno maso. Ker je odločitev o tem delu tožbenega zahtevka neposredna odvisna od odločitve o zakonitosti in pravni pravilnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v kolikor tožba za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bila vložena ali bi bila vložena po izteku roka iz čl. 200/3 ZDR-1, bi tožnik izgubil možnost zahtevati meritorno odločitev o ugotovitvi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s tem pa tudi možnost zahtevati, da bi bilo njegovemu denarnemu delu tožbenega zahtevka ugodeno), je stečajna upraviteljica lahko vložila predmetno tožbo, s katero uveljavlja tožnik od tožene stranke tudi denarne zahtevke.
Tožena stranke je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji čl. 110/1. Tožniku je bil očitan izostanek od dela, in da o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca. Tožnik je bil v kritičnem času hospitaliziran v psihiatrični bolnici. Ker svoje dolžnosti obveščanja ni bil sposoben izpolniti, je s tem verjetno izkazal obstoj svoje terjatve glede nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pogoj zdravstvene zmožnosti
CSD je sodišče z dopisom z dne 26.6.2013 obvestil, da je storilec pri njih na zapisnik podal izjavo, da je od leta 2004 invalidsko upokojen zaradi azbestoze, zato menijo, da bi bila vključitev storilca v določeno delo, ki bi ga opravil namesto plačila globe, zaradi omenjenega vzroka nemogoča in postopek zaključujejo. Storilčeva pritožba sicer kaže na njegovo pripravljenost nadomestiti globo z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, vendar pa ni navedel nobene konkretne okoliščine, ki bi kazala na to, da je CSD v svojem seznamu izvajalcev imel tudi takšne organizacije, pri katerih bi storilec lahko opravil določeno delo, pa mu to ni bilo omogočeno.
ZIPRS1314-A člen 60.a, 60.a/1, 60.a/3. ZDDV-1 člen 33, 33/1. ZOdvT tar. št. 3100.
sprememba stopnje davka na dodano vrednost (DDV) - nastanek obveznosti obračuna DDV - datum opravljenih odvetniških storitev - nagrada za postopek
V obravnavani zadevi so bile vse odvetniške storitve opravljene pred 1.7.2013, ko je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314 – A, Ur. list RS, št. 46/2013). V prvem odstavku 60.a člena tega zakona je splošna stopnja DDV z 20 % dvignjena na 22 %. Obdavčljiv dohodek in s tem obveznost obračuna DDV pa nastane, ko je blago dobavljeno ali so stvari opravljene (prvi odstavek 33. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1). Zato se tudi v konkretnem primeru za odvetniške storitve, ki so bile v celoti opravljene pred 1.7.2013, DDV obračuna po stopnji 20 %, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretji odstavek 60.a člena ZIPRS1314 – A).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074702
ZPP člen 115, 286b, 286b/1. OZ člen 9, 299, 378.
preložitev naroka - upravičena odsotnost z naroka – opravičljiv razlog - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Navedbe zakonite zastopnice v dopisu ne zadostujejo za zaključek, da je zatrjevala opravičljiv razlog za odsotnost z naroka, saj ni zatrjevala, da je bolezen nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Navedbe tudi niso bile podprte z dokazi, ki bi sodišču prve stopnje omogočali zaključek, da je zatrjevani razlog za odsotnost z naroka dejansko podan.