spor majhne vrednosti – navajanje dejstev in dokazov – vložitev pripravljalne vloge – sprememba tožbe
Ni moč govoriti o spremembi tožbenega zahtevka, saj je tožnica v pripravljalnih vlogah le podala podrobnejšo trditveno podlago, ni pa navajala pravne podlage tožbenega zahtevka.
verižna kompenzacija - zapadlost obveznosti - spor majhne vrednosti - trditveno breme - prekluzija
OZ ne ureja verižnega pobotanja (torej pobotanja, pri katerem je vključenih več oseb, ki se dogovorijo, da določene terjatve prenehajo). Takšno „pobotanje“ je vrsta sporazumov o odpustu dolgov, sklenjenih pod pogojem, da bodo vsi realizirani.
disciplinski ukrep - vojak - pripadnik Slovenske vojske
Tožena stranka je tožniku očitala kršitev vojaške discipline na misiji, ker naj bi v lokalu baze užival alkohol. Z izpodbijanima odločbama je tožniku izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 7 % plače za polni delovni čas. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik spornega dne dejansko užival alkohol, glede katerega po pravilih službe velja absolutna prepoved uživanja za vse pripadnike misije, ki so razporejeni na dolžnost. Uspelo ji je dokazati zgolj to, da je tožnik takrat popil malo pivo, ne pa, da je dejansko bila takšna pijača alkoholna, saj neposredni udeleženci druženja in pitja pijače tega v svojih izpovedbah niso potrdili. Poleg tega je potrebno upoštevati, da preizkus alkoholiziranosti, ki ga je kasneje pri tožniku izvedla mednarodna vojaška policija, ni pokazal alkohola v izdihanem zraku tožnika. Zato sta navedeni odločbi tožene stranki nezakoniti.
zavrženje predloga za revizijo – tek roka – sodne počitnice – enaka vloga
Razlog za zavrženje vloge z dne 20. 8. 2013 ne more biti, da je enaka vlogi z dne 19. 8. 2013. Prvostopenjsko (in tudi drugostopenjsko) sodišče sme presojati le predpostavke za dopustnost vložitve vloge, ki se imenuje revizija. Za vsebinski preizkus je pristojno Vrhovno sodišče RS.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlaganje dokazov - trditvena podlaga tožbe - sklicevanje na podatke iz prilog - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - enako varstvo pravic
Stranka mora v sporu majhne vrednosti predlagati izvedbo naroka izrecno in ni mogoče šteti, da predlaganje ustnih dokazov pomeni zahtevo za izvedbo naroka.
Odgovor na vprašanje, ali se stranka v tožbi lahko sklicuje na podatke, ki izhajajo iz prilog tožbe, je odvisen od rezultata preizkusa, ali je iz tožbe jasno razvidna njena trditvena podlaga.
odškodnina za neposlovno škodo - objava v medijih - nastanek škode
Zavrnjena objava odgovora na sporno pismo ne predstavlja deliktnega ravnanja tožene stranke, iz katerega bi izvirala kakršnakoli škoda za tožečo stranko. Slednja bi lahko dosegla objavo svojega odgovora skladno s posebnim postopkom sodnega varstva.
izvršba zaradi izselitve in izpraznitve stanovanja - izvršljiv notarski zapis - načelo formalne legalitete
Iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov jasno in nedvoumno izhaja, da najemna pogodba ni bila sklenjena v skladu z določbami Stanovanjskega zakona, po katerem bi imela dolžnica, v kolikor bi bila najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas, varstvo v skladu s temi določbami. Najemna pogodba je bila sklenjena le za določen čas, najemojemalka pa se je v notarskem zapisu zavezala, da se bo po preteku tega časa izselila, izrecno pa je bilo določeno, da je takšen notarski zapis izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik predlaga izselitev.
preživnina - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novota
Ker je tožnik v pritožbenem postopku navedel, da se mu je v mesecu oktobru 2013 rodil nov otrok, katerega je dolžan preživljati in kar lahko predstavlja okoliščino za znižanje preživnine po določbi 132. člena ZZZDR, je pritožbeno sodišče (upoštevaje, da so pritožbene novote v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki dopustne) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
nasprotna tožba – združitev pravd – vsebinsko povezane zadeve – načelo ekonomičnosti – vročanje pooblaščencu
Nasprotna tožba se lahko vloži, če je njen tožbeni zahtevek v določeni povezavi s tožbenim zahtevkom, ki se obravnava po tožbi, in če je isto sodišče stvarno pristojno za sojenje po tožbi in po nasprotni tožbi. Vsebinsko povezane zadeve, ki se obravnavajo na istem sodišču, pa se, zaradi načela smotrnosti in ekonomičnosti postopka praviloma združijo v skupno obravnavanje. Obstajati mora tehten razlog, da se sodišče ne odloči za združitev zadev.
finančni leasing – nevarnost poškodovanja stvari – podjemna pogodba – zavarovalna pogodba – neupravičena obogatitev – inter partes učinek – relativnost pogodbenih razmerij
V primeru finančnega leasinga, za čas izvrševanja pogodbe, nosi obveznosti v zvezi z uporabo vozila kot tudi nevarnosti poškodovanja stvari pri njeni uporabi leasingojemalec kot ekonomski „lastnik“ in ne leasingodajalec kot pravni lastnik vozila.
Vsebina zavarovalne police, poravnave med zavarovalnico in toženo stranko ter ugotovitve v zvezi s tem, koga bremeni dolžnost plačila premije po zavarovalni pogodbi in vštevanju zapadlih pa neplačanih zneskov leasingojemalca po pogodbi o finančnem leasingu, so pomembne le za razmerje med toženo stranko in leasingojemalcem, ne morejo pa vplivati na tožečo stranko kot podjemnika iz podjemne pogodbe.
Pravno osebo je mogoče delno oprostiti plačila sodne takse, ji odložiti plačilo ali dovoliti obročno plačilo sodne takse. Vse te možnosti so bile predvidene tudi z besedilom 11. čl. ZST-1, kakor je bilo v veljavi pred ZST-1B.
Dejstvo, da tožeča stranka na transakcijskem računu denarnih sredstev, iz katerih bi takso plačala, nima, je izkazano. Plačilo taksne obveznosti je zato odloženo, pomaknjeno v bodočnost, na čas izdaje odločbe druge stopnje. Ni pa tožeča stranka zatrdila in argumentirala, da ji premoženjsko in finančno stanje plačila takse ne omogoča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - akt o sistemizaciji
Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga je Vrhovno sodišče RS že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo tega delovnega mesta.
Zaradi ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedal tožnik, je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
Tožbeni zahtevek tožnika (v osebnem stečaju) se v tem individualnem delovnem sporu nanaša tudi na obračun ter izplačilo nadomestila plače in drugih prejemkov, ki na podlagi 1. točke čl. 389/1 ZPFPPIPP spadajo v stečajno maso. Ker je odločitev o tem delu tožbenega zahtevka neposredna odvisna od odločitve o zakonitosti in pravni pravilnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v kolikor tožba za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bila vložena ali bi bila vložena po izteku roka iz čl. 200/3 ZDR-1, bi tožnik izgubil možnost zahtevati meritorno odločitev o ugotovitvi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s tem pa tudi možnost zahtevati, da bi bilo njegovemu denarnemu delu tožbenega zahtevka ugodeno), je stečajna upraviteljica lahko vložila predmetno tožbo, s katero uveljavlja tožnik od tožene stranke tudi denarne zahtevke.
Tožena stranke je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji čl. 110/1. Tožniku je bil očitan izostanek od dela, in da o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca. Tožnik je bil v kritičnem času hospitaliziran v psihiatrični bolnici. Ker svoje dolžnosti obveščanja ni bil sposoben izpolniti, je s tem verjetno izkazal obstoj svoje terjatve glede nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 94, 66, 66/1, 66/1-2, 68.
invalidnost - invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - invalidnost I. kategorije
Inštitut denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja je mišljen kot kratkoročna pravica, saj je zakonska težnja invalida s preostalo delovno zmožnostjo čimprej ponovno vključiti v aktivno zaposlitev. Ker mora biti taka oseba ves čas na voljo zavodu in prisotna na domačem trgu delovne sile, je sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško iz tega razloga izključil transfer omenjenih nadomestil v drugo državo pogodbenico.
Določba 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o seštevanju zavarovalnih dob, dopolnjenih na ozemlju Republike Slovenije in Republike Hrvaške, se ne nanaša na pridobitev pravice do denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Sporazum ne daje pravne podlage, da se v primeru ugotovljene preostale delovne zmožnosti pri pridobitvi denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja seštevajo zavarovalna obdobja, kar pomeni, da v tožnikovem primeru v pokojninsko dobo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi III. kategorije invalidnosti ni možno upoštevati dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški, temveč le dopolnjeno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji.
Tožnik ob nastanku III. kategorije invalidnosti ni bil vključen v obvezno zavarovanje, zato bi moral skladno z drugo alinejo prvega odstavka 66. člena ZPIZ-1 izpolnjevati pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Do dneva nastanka invalidnosti je tožnik dopolnil 49 let starosti, kar pomeni, da bi moral skladno z drugo alinejo 68. člena ZPIZ-1 dopolniti najmanj 9 let in 8 mesecev pokojninske dobe v Republiki Sloveniji, medtem ko slovenska pokojninska doba v obravnavanem primeru znaša 6 let, 4 mesece in 2 dni. Navedeno pomeni, da ni podana zahtevana gostota zavarovanja v Republiki Sloveniji, zato ni bilo pogojev za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
Glede na to, da je bila anonimna prijava podprta s fotografijami, ovaditeljica pa je, kot so ugotovili policisti, solastnica stanovanjske hiše na naslovu K. 1, ki ima pravico do vstopa v hišo in pravico do uporabe vseh prostorov v hiši, torej tudi prostora, kjer je fotografirala prostor za gojenje prepovedane droge, zbrani dokazi nedvoumno izpolnjujejo obstoj utemeljenih razlogov za sum kot pogoja za odreditev hišne preiskave. Obtoženec se s samovoljno menjavo ključavnic, s čimer je skušal bivši partnerici onemogočiti izvrševanje zakonite posesti stanovanjske hiše, ne more uspešno sklicevati na kršeno pravico do zasebnosti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/4, 109, 109/1, 109/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Tožena stranka je pravilno in iz utemeljenih poslovnih razlogov odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu avtomehanika. Dejstvo, da se je dohodek servisne dejavnosti pri toženi stranki zviševal, samo po sebi še ne utemeljuje presoje, da v konkretnem primeru poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni obstajal. Sodišče ni pristojno ocenjevati poslovnih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga presoja le, če je takšen razlog dejansko in ne zgolj navidezno izkazan, oziroma da ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot je to predpisano v določbi 6. člena ZDR. Tako se lahko delodajalec odloči, da po odhodu presežnega delavca razdeli delo med ostale zaposlene. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru preostala tožnikova opravila v servisni delavnici lahko prevzel drug delavec. Zato izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni nezakonita.
Pri presoji, ali gre za prenos dela dejavnosti in prevzem delavcev skladno z določbo 73. člena ZDR, je pomembno, da je tožnik delal na isti lokaciji brez prekinitve. V tej zvezi je kupoprodajna pogodba, sklenjena med delodajalcema o nakupu nepremičnine, zavezovala, da mora tožena stranka sprejeti vse pogoje iz objave prodaje nepremičnine, med ostalim tudi to, da mora s prevzetimi delavci skleniti delovno razmerje za nedoločen čas. To je tožena stranka tudi uresničila, saj je dejansko s tožnikom, poleg njega pa tudi z drugim delavcem, sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato so v konkretnem primeru pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja tožnika, ki jih je imel dogovorjene pri pravnem predniku, prešle na toženo stranko, vključno s pravico do odpravnine, skladno z določbo 3. odstavka 109. člena ZDR, in minimalnim odpovednim rokom, skladno z določbo 4. odstavka 92. člena ZDR.
Obsojenec v svojih pritožbenih navedbah, pa tudi v zahtevi za obnovo postopka, ki jo je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici zavrgel, ne uveljavlja spremembe v pravnomočni sodbi ugotovljenega dejanskega stanja, ne navaja novih dejstev ali dokazov, ki kažejo, da ni storil katerega izmed kaznivih dejanj, za katera je bil obsojen, pač pa uveljavlja le napačno uporabo zakona, saj bi sodišče pri pravni kvalifikaciji po mnenju obsojenca moralo uporabiti konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja. Pravilno je zato sodišče prve stopnje ugotovilo, da napačna uporaba zakona ni razlog zaradi katerega bi se lahko zahtevala obnova postopka.
Za ugotovitev, ali ima odločba (plačilni nalog) predpisane sestavine, je pomembna odločba, ki je bila kršitelju vročena. Smisel določbe o navedbi prekrškovnega organa, ki je odločbo izdal, je namreč v uresničevanju pravice kršitelja do pravnega sredstva, saj sicer ne bi vedel na koga zahtevo za sodno varstvo nasloviti. V obravnavani zadevi ni dvoma, da je plačilni nalog izdal prekrškovni organ Policijske postaje in zato sodišče prve stopnje tudi ni imelo razloga za odpravo plačilnega naloga, češ da ne more presoditi, ali je izdajatelj plačilnega naloga za to pristojen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - plačilo za delo - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka ni opravljala zahtevnejših del in nalog, ki so bila določena za delovno mesto področni svetovalec I., oziroma del, ki bi po vsebini ustrezale nalogam pomočnice direktorja oziroma namestnice direktorja. Zato njen zahtevek na plačilo razlike v plači med plačo, ki jo je prejela po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto področni svetovalec in plačo, ki bi jo prejela, če bi delala na delovnem mestu „namestnik direktorja“, ni utemeljen.
Tožena stranka je tožeči stranki v opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitala, da ni upoštevala navodil nadrejenega (direktorja družbe) ter ni pravočasno do seje sveta javne agencije izročila dokumentacije, ki se je od nje zahtevala. Po svoji naravi pri tej kršitvi ne gre za očitek, ki bi bil vezan na izvrševanje del in nalog po prvi pogodbi o zaposlitvi, ki je s sklenitvijo nove (druge) pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati, temveč gre za očitek, ki predstavlja kršenje splošnih obveznosti iz delovnega razmerja, to je ravnanja po navodilih delodajalca (prim. prvi odstavek 4. člena ZDR), ki predstavlja enega izmed elementov delovnega razmerja. Zato se ta kršitev, kljub kasnejši sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z nekoliko drugačnim opisom del in nalog, šteje za splošno kršitev pogodbenih obveznosti in predstavlja veljavno podlago za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena po storitvi te kršitve, seveda ob predpostavki, da je ta očitek tožeči stranki utemeljen.