• Najdi
  • 1
  • od 31
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sodba I Cp 1716/2013
    29.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0075508
    OZ člen 131. ZMed člen 33.
    odškodnina za neposlovno škodo - objava v medijih - nastanek škode
    Zavrnjena objava odgovora na sporno pismo ne predstavlja deliktnega ravnanja tožene stranke, iz katerega bi izvirala kakršnakoli škoda za tožečo stranko. Slednja bi lahko dosegla objavo svojega odgovora skladno s posebnim postopkom sodnega varstva.
  • 2.
    VSL sodba I Cpg 174/2013
    29.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0076780
    OZ člen 311. ZPP člen 451, 452.
    verižna kompenzacija - zapadlost obveznosti - spor majhne vrednosti - trditveno breme - prekluzija
    OZ ne ureja verižnega pobotanja (torej pobotanja, pri katerem je vključenih več oseb, ki se dogovorijo, da določene terjatve prenehajo). Takšno „pobotanje“ je vrsta sporazumov o odpustu dolgov, sklenjenih pod pogojem, da bodo vsi realizirani.
  • 3.
    VSL sodba I Cpg 1463/2012
    29.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063654
    ZPP 5, 7, 454, 454/2.
    spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlaganje dokazov - trditvena podlaga tožbe - sklicevanje na podatke iz prilog - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - enako varstvo pravic
    Stranka mora v sporu majhne vrednosti predlagati izvedbo naroka izrecno in ni mogoče šteti, da predlaganje ustnih dokazov pomeni zahtevo za izvedbo naroka.

    Odgovor na vprašanje, ali se stranka v tožbi lahko sklicuje na podatke, ki izhajajo iz prilog tožbe, je odvisen od rezultata preizkusa, ali je iz tožbe jasno razvidna njena trditvena podlaga.
  • 4.
    VSL sklep I Cp 3110/2013
    29.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0071732
    ZPP člen 11, 137, 183, 300.
    nasprotna tožba – združitev pravd – vsebinsko povezane zadeve – načelo ekonomičnosti – vročanje pooblaščencu
    Nasprotna tožba se lahko vloži, če je njen tožbeni zahtevek v določeni povezavi s tožbenim zahtevkom, ki se obravnava po tožbi, in če je isto sodišče stvarno pristojno za sojenje po tožbi in po nasprotni tožbi. Vsebinsko povezane zadeve, ki se obravnavajo na istem sodišču, pa se, zaradi načela smotrnosti in ekonomičnosti postopka praviloma združijo v skupno obravnavanje. Obstajati mora tehten razlog, da se sodišče ne odloči za združitev zadev.
  • 5.
    VSC sklep I Ip 452/2013
    29.11.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0003544
    ZN, člen 4. ZIZ, člen, 40, 44.
    izvršba zaradi izselitve in izpraznitve stanovanja - izvršljiv notarski zapis - načelo formalne legalitete
    Iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov jasno in nedvoumno izhaja, da najemna pogodba ni bila sklenjena v skladu z določbami Stanovanjskega zakona, po katerem bi imela dolžnica, v kolikor bi bila najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas, varstvo v skladu s temi določbami. Najemna pogodba je bila sklenjena le za določen čas, najemojemalka pa se je v notarskem zapisu zavezala, da se bo po preteku tega časa izselila, izrecno pa je bilo določeno, da je takšen notarski zapis izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik predlaga izselitev.
  • 6.
    VDSS sodba Pdp 1027/2013
    29.11.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011466
    ZObr člen 57. ZSSloV člen.
    disciplinski ukrep - vojak - pripadnik Slovenske vojske
    Tožena stranka je tožniku očitala kršitev vojaške discipline na misiji, ker naj bi v lokalu baze užival alkohol. Z izpodbijanima odločbama je tožniku izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 7 % plače za polni delovni čas. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik spornega dne dejansko užival alkohol, glede katerega po pravilih službe velja absolutna prepoved uživanja za vse pripadnike misije, ki so razporejeni na dolžnost. Uspelo ji je dokazati zgolj to, da je tožnik takrat popil malo pivo, ne pa, da je dejansko bila takšna pijača alkoholna, saj neposredni udeleženci druženja in pitja pijače tega v svojih izpovedbah niso potrdili. Poleg tega je potrebno upoštevati, da preizkus alkoholiziranosti, ki ga je kasneje pri tožniku izvedla mednarodna vojaška policija, ni pokazal alkohola v izdihanem zraku tožnika. Zato sta navedeni odločbi tožene stranki nezakoniti.
  • 7.
    VSL sodba I Cp 2024/2013
    29.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0070326
    ZPP člen 184, 451, 451/1, 452, 452/3.
    spor majhne vrednosti – navajanje dejstev in dokazov – vložitev pripravljalne vloge – sprememba tožbe
    Ni moč govoriti o spremembi tožbenega zahtevka, saj je tožnica v pripravljalnih vlogah le podala podrobnejšo trditveno podlago, ni pa navajala pravne podlage tožbenega zahtevka.
  • 8.
    VSL sklep II Cp 3149/2013
    29.11.2013
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079071
    ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 319, 319/2.
    ugovor zoper plačilni nalog – sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog – pravica do pritožbe – predlog za izdajo zamudne sodbe – res iudicata – napačen pravni pouk
    Tožnica ima pravico pritožbe tudi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog.
  • 9.
    VSL sodba I Cpg 80/2013
    29.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0069699
    OZ člen 190, 190/2, 619.
    finančni leasing – nevarnost poškodovanja stvari – podjemna pogodba – zavarovalna pogodba – neupravičena obogatitev – inter partes učinek – relativnost pogodbenih razmerij
    V primeru finančnega leasinga, za čas izvrševanja pogodbe, nosi obveznosti v zvezi z uporabo vozila kot tudi nevarnosti poškodovanja stvari pri njeni uporabi leasingojemalec kot ekonomski „lastnik“ in ne leasingodajalec kot pravni lastnik vozila.

    Vsebina zavarovalne police, poravnave med zavarovalnico in toženo stranko ter ugotovitve v zvezi s tem, koga bremeni dolžnost plačila premije po zavarovalni pogodbi in vštevanju zapadlih pa neplačanih zneskov leasingojemalca po pogodbi o finančnem leasingu, so pomembne le za razmerje med toženo stranko in leasingojemalcem, ne morejo pa vplivati na tožečo stranko kot podjemnika iz podjemne pogodbe.
  • 10.
    VSL sklep I Cpg 1228/2013
    29.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0078331
    ZPP člen 83, 83/1, 83/3, 347, 367, 367/1. 368.
    zavrženje predloga za revizijo – tek roka – sodne počitnice – enaka vloga
    Razlog za zavrženje vloge z dne 20. 8. 2013 ne more biti, da je enaka vlogi z dne 19. 8. 2013. Prvostopenjsko (in tudi drugostopenjsko) sodišče sme presojati le predpostavke za dopustnost vložitve vloge, ki se imenuje revizija. Za vsebinski preizkus je pristojno Vrhovno sodišče RS.
  • 11.
    VSM sklep III Cp 1470/2013
    29.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSM0021622
    ZPP člen 414. ZZZDR člen 132.
    preživnina - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novota
    Ker je tožnik v pritožbenem postopku navedel, da se mu je v mesecu oktobru 2013 rodil nov otrok, katerega je dolžan preživljati in kar lahko predstavlja okoliščino za znižanje preživnine po določbi 132. člena ZZZDR, je pritožbeno sodišče (upoštevaje, da so pritožbene novote v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki dopustne) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
  • 12.
    VDSS sodba Psp 347/2013
    28.11.2013
    INVALIDI
    VDS0011595
    Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 94, 66, 66/1, 66/1-2, 68.
    invalidnost - invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - invalidnost I. kategorije
    Inštitut denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja je mišljen kot kratkoročna pravica, saj je zakonska težnja invalida s preostalo delovno zmožnostjo čimprej ponovno vključiti v aktivno zaposlitev. Ker mora biti taka oseba ves čas na voljo zavodu in prisotna na domačem trgu delovne sile, je sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško iz tega razloga izključil transfer omenjenih nadomestil v drugo državo pogodbenico.

    Določba 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o seštevanju zavarovalnih dob, dopolnjenih na ozemlju Republike Slovenije in Republike Hrvaške, se ne nanaša na pridobitev pravice do denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Sporazum ne daje pravne podlage, da se v primeru ugotovljene preostale delovne zmožnosti pri pridobitvi denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja seštevajo zavarovalna obdobja, kar pomeni, da v tožnikovem primeru v pokojninsko dobo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi III. kategorije invalidnosti ni možno upoštevati dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški, temveč le dopolnjeno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji.

    Tožnik ob nastanku III. kategorije invalidnosti ni bil vključen v obvezno zavarovanje, zato bi moral skladno z drugo alinejo prvega odstavka 66. člena ZPIZ-1 izpolnjevati pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Do dneva nastanka invalidnosti je tožnik dopolnil 49 let starosti, kar pomeni, da bi moral skladno z drugo alinejo 68. člena ZPIZ-1 dopolniti najmanj 9 let in 8 mesecev pokojninske dobe v Republiki Sloveniji, medtem ko slovenska pokojninska doba v obravnavanem primeru znaša 6 let, 4 mesece in 2 dni. Navedeno pomeni, da ni podana zahtevana gostota zavarovanja v Republiki Sloveniji, zato ni bilo pogojev za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
  • 13.
    VSK sodba PRp 206/2013
    28.11.2013
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
    VSK0005670
    ZKP člen 245. ZVCP-1 člen 13, 13/2, 129, 129/1.
    ogled kraja prekrška – zastavljanje vprašanj osebam ob ogledu kraja prekrška – začetek vožnje vozila v cestnem prometu
    Iz zapisnika o ogledu kraja prekrška ni razvidno, da bi bil ob ogledu katerikoli od navzočih oseb dan pravni pouk (kot priči ali obdolžencu), zato je dejanje sodišča moč šteti zgolj kot vir spoznvaanja o dejstvih pomembnih za ugotovitev dejanskega stanja prekrška (ali so priče lahko videle to, o čemer so izpovedovale).
  • 14.
    VSK sodba Cpg 214/2013
    28.11.2013
    STEČAJNO PRAVO
    VSK0006513
    ZFPPIPP člen 261, 271, 271/1, 272, 272/1, 272/3, 275, 275/1.
    izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – asignacija – učinek sprejema pooblastila za izpolnitev obveznosti – učinek poplačila – objektivni pogoj izpodbojnosti – subjektivni pogoj izpodbojnosti
    Tožena stranka se sklicevala na to, da je utemeljeno verjela, da je bilo v času sklenitve sporne asignacije insolvenčno stanje pri tožeči stranki odpravljeno. Glede na omenjena dokazila, ki jih je v sodni spis predložila sama tožena stranka, pa je več kot očitno, da četudi je bila tožena stranka o tej okoliščini v zmoti, gre za neopravičljivo (neskrbno) ravnanje toženca v prometu, upoštevaje ob tem, da ima toženec tudi status odvetnika, kar ga dodatno ne opravičuje v zatrjevani zmotni predstavi o insolvenčnem stanju tožeče stranke. To pa pomeni, da bi toženec (če bi ravnal s potrebno skrbnostjo) vsaj moral vedeti, da je bila tožeča stranka v času sklenitve sporne asignacije v insolvenčnem stanju, oziroma da tedaj insolvenčno stanje pri tožeči stranki ni bilo odpravljeno.
  • 15.
    VSL sklep I Cpg 1454/2013
    28.11.2013
    SODNE TAKSE
    VSL0078278
    ZST-1 člen 11.
    odlog plačila sodne takse pravni osebi – oprostitev plačila sodne takse pravne osebe
    Pravno osebo je mogoče delno oprostiti plačila sodne takse, ji odložiti plačilo ali dovoliti obročno plačilo sodne takse. Vse te možnosti so bile predvidene tudi z besedilom 11. čl. ZST-1, kakor je bilo v veljavi pred ZST-1B.

    Dejstvo, da tožeča stranka na transakcijskem računu denarnih sredstev, iz katerih bi takso plačala, nima, je izkazano. Plačilo taksne obveznosti je zato odloženo, pomaknjeno v bodočnost, na čas izdaje odločbe druge stopnje. Ni pa tožeča stranka zatrdila in argumentirala, da ji premoženjsko in finančno stanje plačila takse ne omogoča.
  • 16.
    VSK sodba II Kp 61352/2011
    28.11.2013
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK0005644
    ZKP člen 214, 214/1, 355, 355/2, 371, 371/1-8.
    nezakoniti dokazi – hišna preiskava – nezakonitost hišne preiskave – utemeljeni razlogi za sum – anonimna prijava – preverljivost anonimne prijave – pravica do zasebnosti obtoženca – celovita presoja izvedenih dokazov
    Glede na to, da je bila anonimna prijava podprta s fotografijami, ovaditeljica pa je, kot so ugotovili policisti, solastnica stanovanjske hiše na naslovu K. 1, ki ima pravico do vstopa v hišo in pravico do uporabe vseh prostorov v hiši, torej tudi prostora, kjer je fotografirala prostor za gojenje prepovedane droge, zbrani dokazi nedvoumno izpolnjujejo obstoj utemeljenih razlogov za sum kot pogoja za odreditev hišne preiskave. Obtoženec se s samovoljno menjavo ključavnic, s čimer je skušal bivši partnerici onemogočiti izvrševanje zakonite posesti stanovanjske hiše, ne more uspešno sklicevati na kršeno pravico do zasebnosti.
  • 17.
    VDSS sodba Pdp 710/2013
    28.11.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011380
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/4, 109, 109/1, 109/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
    Tožena stranka je pravilno in iz utemeljenih poslovnih razlogov odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu avtomehanika. Dejstvo, da se je dohodek servisne dejavnosti pri toženi stranki zviševal, samo po sebi še ne utemeljuje presoje, da v konkretnem primeru poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni obstajal. Sodišče ni pristojno ocenjevati poslovnih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga presoja le, če je takšen razlog dejansko in ne zgolj navidezno izkazan, oziroma da ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot je to predpisano v določbi 6. člena ZDR. Tako se lahko delodajalec odloči, da po odhodu presežnega delavca razdeli delo med ostale zaposlene. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru preostala tožnikova opravila v servisni delavnici lahko prevzel drug delavec. Zato izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni nezakonita.

    Pri presoji, ali gre za prenos dela dejavnosti in prevzem delavcev skladno z določbo 73. člena ZDR, je pomembno, da je tožnik delal na isti lokaciji brez prekinitve. V tej zvezi je kupoprodajna pogodba, sklenjena med delodajalcema o nakupu nepremičnine, zavezovala, da mora tožena stranka sprejeti vse pogoje iz objave prodaje nepremičnine, med ostalim tudi to, da mora s prevzetimi delavci skleniti delovno razmerje za nedoločen čas. To je tožena stranka tudi uresničila, saj je dejansko s tožnikom, poleg njega pa tudi z drugim delavcem, sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato so v konkretnem primeru pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja tožnika, ki jih je imel dogovorjene pri pravnem predniku, prešle na toženo stranko, vključno s pravico do odpravnine, skladno z določbo 3. odstavka 109. člena ZDR, in minimalnim odpovednim rokom, skladno z določbo 4. odstavka 92. člena ZDR.
  • 18.
    VSK sklep PRp 207/2013
    28.11.2013
    PREKRŠKI
    VSK0005667
    ZP-1 člen 202.c, 202.c/4.
    nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pogoj zdravstvene zmožnosti
    CSD je sodišče z dopisom z dne 26.6.2013 obvestil, da je storilec pri njih na zapisnik podal izjavo, da je od leta 2004 invalidsko upokojen zaradi azbestoze, zato menijo, da bi bila vključitev storilca v določeno delo, ki bi ga opravil namesto plačila globe, zaradi omenjenega vzroka nemogoča in postopek zaključujejo. Storilčeva pritožba sicer kaže na njegovo pripravljenost nadomestiti globo z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, vendar pa ni navedel nobene konkretne okoliščine, ki bi kazala na to, da je CSD v svojem seznamu izvajalcev imel tudi takšne organizacije, pri katerih bi storilec lahko opravil določeno delo, pa mu to ni bilo omogočeno.
  • 19.
    VDSS sodba Pdp 591/2013
    28.11.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011373
    ZDR člen 6.a, 6.a/1, 44, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - obveznost varovanja delavčeve osebnosti - dostojanstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
    Tožnica je podala pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi toženi stranki in predlagala datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v tem primeru pa je tožnico zavezoval 60 dnevni odpovedni rok, ki je bil določen v pogodbi o zaposlitvi. Tožnica po datumu, ko je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi ni več prišla na delo, čeprav tožena stranka na njene predloge za izrabo rednega letnega dopusta za preteklo in tekoče leto ter upoštevaje nadure ni reagirala. Tožnica tako več kot pet dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila tožene stranke, čeprav bi to morala in mogla storiti, zato je bil podan utemeljen razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.

    Med tožnico in prokuristom delodajalca ni šlo zgolj za delovnopravni in poslovni odnos, saj v delovnem razmerju ni običajno, da prokurist delodajalca delavko pokliče k sebi na dom in ji ponuja v odkup oziroma na ogled prestižno torbico. Drugih delavcev prokurist ni vabil na dom. Ravnanja prokurista niso bila dopustna. Upoštevajoč njegov položaj pri toženi stranki, starost in izkušnje bi se moral zavedati, da lahko imajo njegova ravnanja posledice v smislu očitkov spolnega in drugega nadlegovanja delavca na delovnem mestu, kar je v predmetni tožbi zatrjevala tožnica. Ravnanja prokurista so imela znake kršenja prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu in so protipravna ter nasprotujejo varovanju in spoštovanju delavčeve osebnosti ter njegovega dostojanstva na delovnem mestu in pomenijo kršitev 44. člena ZDR. Ravnanje prokurista je pri tožnici povzročilo psihično stisko, ki je bila izvor duševnih bolečin. Zato so podani elementi odškodninske odgovornosti tožene stranke za vtoževano škodo iz naslova spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v smislu določbe 6.a čl. ZDR.
  • 20.
    VSL sklep II Ip 4549/2013
    28.11.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0063022
    ZIZ člen38, 38/7, 197, 197/1, 198, 198/2.
    vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino - preživninska terjatev - zapadlost prednostne terjatve - pravočasna priglasitev stroškov upnika
    Res mora hipotekarni upnik vedno računati s prednostnim poplačilom privilegiranih terjatev iz 197. člena ZIZ, vendar bi bil njegov pravni položaj ob ustanovitvi hipoteke preveč negotov, če poplačilo vseh zakonsko določenih privilegiranih terjatev ne bi bilo omejeno na zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine.

    Ni res, da upnik ni dolžan tistih izvršilnih stroškov, za katere ve in ve tudi za njihovo višino, priglasiti takoj, ko je zanje izvedel in izvedel za njihovo višino. Res je sicer o temelju za povrnitev stroškov v konkretnem primeru že odločeno v sklepu o izvršbi, vendar je treba glede vsakega zahtevanega stroška, ki mora biti priglašen in to pravočasno, oceniti in presoditi njegovo potrebnost in o tem izdati sklep in tako dati strankam možnost pritožbe.
  • 1
  • od 31
  • >
  • >>