spor majhne vrednosti – navajanje dejstev in dokazov – vložitev pripravljalne vloge – sprememba tožbe
Ni moč govoriti o spremembi tožbenega zahtevka, saj je tožnica v pripravljalnih vlogah le podala podrobnejšo trditveno podlago, ni pa navajala pravne podlage tožbenega zahtevka.
zavrženje predloga za revizijo – tek roka – sodne počitnice – enaka vloga
Razlog za zavrženje vloge z dne 20. 8. 2013 ne more biti, da je enaka vlogi z dne 19. 8. 2013. Prvostopenjsko (in tudi drugostopenjsko) sodišče sme presojati le predpostavke za dopustnost vložitve vloge, ki se imenuje revizija. Za vsebinski preizkus je pristojno Vrhovno sodišče RS.
disciplinski ukrep - vojak - pripadnik Slovenske vojske
Tožena stranka je tožniku očitala kršitev vojaške discipline na misiji, ker naj bi v lokalu baze užival alkohol. Z izpodbijanima odločbama je tožniku izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 7 % plače za polni delovni čas. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik spornega dne dejansko užival alkohol, glede katerega po pravilih službe velja absolutna prepoved uživanja za vse pripadnike misije, ki so razporejeni na dolžnost. Uspelo ji je dokazati zgolj to, da je tožnik takrat popil malo pivo, ne pa, da je dejansko bila takšna pijača alkoholna, saj neposredni udeleženci druženja in pitja pijače tega v svojih izpovedbah niso potrdili. Poleg tega je potrebno upoštevati, da preizkus alkoholiziranosti, ki ga je kasneje pri tožniku izvedla mednarodna vojaška policija, ni pokazal alkohola v izdihanem zraku tožnika. Zato sta navedeni odločbi tožene stranki nezakoniti.
verižna kompenzacija - zapadlost obveznosti - spor majhne vrednosti - trditveno breme - prekluzija
OZ ne ureja verižnega pobotanja (torej pobotanja, pri katerem je vključenih več oseb, ki se dogovorijo, da določene terjatve prenehajo). Takšno „pobotanje“ je vrsta sporazumov o odpustu dolgov, sklenjenih pod pogojem, da bodo vsi realizirani.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlaganje dokazov - trditvena podlaga tožbe - sklicevanje na podatke iz prilog - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - enako varstvo pravic
Stranka mora v sporu majhne vrednosti predlagati izvedbo naroka izrecno in ni mogoče šteti, da predlaganje ustnih dokazov pomeni zahtevo za izvedbo naroka.
Odgovor na vprašanje, ali se stranka v tožbi lahko sklicuje na podatke, ki izhajajo iz prilog tožbe, je odvisen od rezultata preizkusa, ali je iz tožbe jasno razvidna njena trditvena podlaga.
izvršba zaradi izselitve in izpraznitve stanovanja - izvršljiv notarski zapis - načelo formalne legalitete
Iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov jasno in nedvoumno izhaja, da najemna pogodba ni bila sklenjena v skladu z določbami Stanovanjskega zakona, po katerem bi imela dolžnica, v kolikor bi bila najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas, varstvo v skladu s temi določbami. Najemna pogodba je bila sklenjena le za določen čas, najemojemalka pa se je v notarskem zapisu zavezala, da se bo po preteku tega časa izselila, izrecno pa je bilo določeno, da je takšen notarski zapis izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik predlaga izselitev.
preživnina - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novota
Ker je tožnik v pritožbenem postopku navedel, da se mu je v mesecu oktobru 2013 rodil nov otrok, katerega je dolžan preživljati in kar lahko predstavlja okoliščino za znižanje preživnine po določbi 132. člena ZZZDR, je pritožbeno sodišče (upoštevaje, da so pritožbene novote v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki dopustne) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
nasprotna tožba – združitev pravd – vsebinsko povezane zadeve – načelo ekonomičnosti – vročanje pooblaščencu
Nasprotna tožba se lahko vloži, če je njen tožbeni zahtevek v določeni povezavi s tožbenim zahtevkom, ki se obravnava po tožbi, in če je isto sodišče stvarno pristojno za sojenje po tožbi in po nasprotni tožbi. Vsebinsko povezane zadeve, ki se obravnavajo na istem sodišču, pa se, zaradi načela smotrnosti in ekonomičnosti postopka praviloma združijo v skupno obravnavanje. Obstajati mora tehten razlog, da se sodišče ne odloči za združitev zadev.
odškodnina za neposlovno škodo - objava v medijih - nastanek škode
Zavrnjena objava odgovora na sporno pismo ne predstavlja deliktnega ravnanja tožene stranke, iz katerega bi izvirala kakršnakoli škoda za tožečo stranko. Slednja bi lahko dosegla objavo svojega odgovora skladno s posebnim postopkom sodnega varstva.
finančni leasing – nevarnost poškodovanja stvari – podjemna pogodba – zavarovalna pogodba – neupravičena obogatitev – inter partes učinek – relativnost pogodbenih razmerij
V primeru finančnega leasinga, za čas izvrševanja pogodbe, nosi obveznosti v zvezi z uporabo vozila kot tudi nevarnosti poškodovanja stvari pri njeni uporabi leasingojemalec kot ekonomski „lastnik“ in ne leasingodajalec kot pravni lastnik vozila.
Vsebina zavarovalne police, poravnave med zavarovalnico in toženo stranko ter ugotovitve v zvezi s tem, koga bremeni dolžnost plačila premije po zavarovalni pogodbi in vštevanju zapadlih pa neplačanih zneskov leasingojemalca po pogodbi o finančnem leasingu, so pomembne le za razmerje med toženo stranko in leasingojemalcem, ne morejo pa vplivati na tožečo stranko kot podjemnika iz podjemne pogodbe.
Pravno osebo je mogoče delno oprostiti plačila sodne takse, ji odložiti plačilo ali dovoliti obročno plačilo sodne takse. Vse te možnosti so bile predvidene tudi z besedilom 11. čl. ZST-1, kakor je bilo v veljavi pred ZST-1B.
Dejstvo, da tožeča stranka na transakcijskem računu denarnih sredstev, iz katerih bi takso plačala, nima, je izkazano. Plačilo taksne obveznosti je zato odloženo, pomaknjeno v bodočnost, na čas izdaje odločbe druge stopnje. Ni pa tožeča stranka zatrdila in argumentirala, da ji premoženjsko in finančno stanje plačila takse ne omogoča.
ZPrCP člen 43, 43/5, 105, 105/5, 105/5-4. ZST-1 člen 11, 11/2.
dokazna ocena - dejansko stanje - delna oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo vse okoliščine, ki so zakonski znaki prekrškov, tako obdolženec s pritožbenimi navedbami očitno podaja svoje videnje dogodka, ki se ne ujema z ugotovljenim dejanskim stanjem prekrškov.
Višje sodišče obdolženca delno oprosti plačila sodne takse, če bi bila s plačilom celotnega zneska občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
Obsojenec v svojih pritožbenih navedbah, pa tudi v zahtevi za obnovo postopka, ki jo je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici zavrgel, ne uveljavlja spremembe v pravnomočni sodbi ugotovljenega dejanskega stanja, ne navaja novih dejstev ali dokazov, ki kažejo, da ni storil katerega izmed kaznivih dejanj, za katera je bil obsojen, pač pa uveljavlja le napačno uporabo zakona, saj bi sodišče pri pravni kvalifikaciji po mnenju obsojenca moralo uporabiti konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja. Pravilno je zato sodišče prve stopnje ugotovilo, da napačna uporaba zakona ni razlog zaradi katerega bi se lahko zahtevala obnova postopka.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da se po zakonu šteje, da je prešla pogodba o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas, če delavec po poteku takšne pogodbe z dopustitvijo delodajalca nadaljuje z delom, ne da bi formalno sklenil novo pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa, da se delo za določen čas kot začasno delo lahko spremeni v trajno, ni odvisno zgolj od volje delavca, temveč je za to potrebna tudi volja delodajalca.
Tožnica je bila še pred iztekom zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pozvana, da pregleda novo pogodbo in sklene delovno razmerje za določen čas. Takšna pogodba je bila podpisana tudi s strani tožene stranke. Ne glede na dejstvo, da je tožnica podpisala pogodbo osem dni kasneje, je potrebno upoštevati, da je imela možnost podpisati pogodbo že prej, saj je bila teh osem dni že prisotna pri svojem delodajalcu. Na takšno ugotovitev ne more vplivati dejstvo, da je po izteku zadnje pogodbe nadaljevala z delom pri toženi stranki brez sklenjene pogodbe na njeni strani, saj je okoliščino, da je ni podpisala takoj ali ob nastopu prvega dne novega študijskega leta, pripisati samo njej. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje tožničino delo pri toženi stranki ne more imeti narave nadaljevanja dela v smislu določbe 54. člena ZDR, oziroma se ne more šteti, da se je transformiralo v delo za nedoločen čas, saj za takšno nadaljevanje ni bila izkazana tudi volja tožene stranke.
Standard nevarne stvari je izpolnjen zgolj v primeru, ko obravnavana stvar predstavlja večjo škodno nevarnost za okolico tudi ob izpolnjenosti vseh varnostnih ukrepov. Navedenega pa za avtopralnico ni mogoče zaključiti.
Tožena stranka se sklicevala na to, da je utemeljeno verjela, da je bilo v času sklenitve sporne asignacije insolvenčno stanje pri tožeči stranki odpravljeno. Glede na omenjena dokazila, ki jih je v sodni spis predložila sama tožena stranka, pa je več kot očitno, da četudi je bila tožena stranka o tej okoliščini v zmoti, gre za neopravičljivo (neskrbno) ravnanje toženca v prometu, upoštevaje ob tem, da ima toženec tudi status odvetnika, kar ga dodatno ne opravičuje v zatrjevani zmotni predstavi o insolvenčnem stanju tožeče stranke. To pa pomeni, da bi toženec (če bi ravnal s potrebno skrbnostjo) vsaj moral vedeti, da je bila tožeča stranka v času sklenitve sporne asignacije v insolvenčnem stanju, oziroma da tedaj insolvenčno stanje pri tožeči stranki ni bilo odpravljeno.
ZJU člen 6, 17, 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 150, 150/1. ZSPJS člen 28.
javni uslužbenci - premestitev - dodatek za dvojezičnost
Tožena stranka je dokazala obstoj delovnih potreb (spremenjena sistemizacija dela) za premestitev tožnice na delovno mesto inšpektor za okolje v naziv inšpektor II, pri katerem znanje jezika narodne skupnosti ni pogoj za opravljanje dela.
Tožnica je bila s sklepom pravilno premeščena na ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposobna opravljati, to je na na enako delovno mesto kot prej (inšpektor za okolje), s to razliko, da gre za delovno mesto, za katero se ne zahteva znanje madžarskega jezika. Ker tožnica s premestitvijo ni soglašala in ni želela podpisati aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ji je tožena stranka, v skladu s prvim odstavkom 150. člena ZJU, pravilno izdala sklep o premestitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - akt o sistemizaciji
Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga je Vrhovno sodišče RS že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo tega delovnega mesta.
Zaradi ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedal tožnik, je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
ZIPRS1314-A člen 60.a, 60.a/1, 60.a/3. ZDDV-1 člen 33, 33/1. ZOdvT tar. št. 3100.
sprememba stopnje davka na dodano vrednost (DDV) - nastanek obveznosti obračuna DDV - datum opravljenih odvetniških storitev - nagrada za postopek
V obravnavani zadevi so bile vse odvetniške storitve opravljene pred 1.7.2013, ko je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314 – A, Ur. list RS, št. 46/2013). V prvem odstavku 60.a člena tega zakona je splošna stopnja DDV z 20 % dvignjena na 22 %. Obdavčljiv dohodek in s tem obveznost obračuna DDV pa nastane, ko je blago dobavljeno ali so stvari opravljene (prvi odstavek 33. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1). Zato se tudi v konkretnem primeru za odvetniške storitve, ki so bile v celoti opravljene pred 1.7.2013, DDV obračuna po stopnji 20 %, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretji odstavek 60.a člena ZIPRS1314 – A).