pravica družbenika do informacije in vpogleda – način posredovanja informacije – oblika posredovanja informacije – fizični vpogled v dokumentacijo – dolžnost zagotoviti fotokopiranje listin
Pravica družbenika do vpogleda in informacij po določbi 512. člena ZGD-1 ni omejena le na fizični vpogled v dokumentacijo, pač pa je treba družbeniku dati tudi možnost fotokopiranja le-te. Smotrno je, da poslovodja nasprotnega udeleženca predlagatelju posreduje informacije o zadevah družbe v pisni obliki, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da družba zato, ker ne posluje, nima možnosti plačila fotokopij.
Družbenikovi pravici do informacij in vpogleda iz 512. člena ZGD-1 ni zadoščeno že z dano možnostjo vpogleda v dokumentacijo.
stroški kazenskega postopka - stroški vročanja oškodovanki kot tožilki - vročanje po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje o kazenskem postopku - stroški nastali po krivdi
Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi. Kdaj je procesni udeleženec, v predmetnem primeru oškodovanka kot tožilka, te stroške zakrivil je dejansko vprašanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno razrešilo in za svoje zaključke navedlo sprejemljive razloge.
leasing - odstop od pogodbe - ostanek dolga - vrednost vozila - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Opustitev zaslišanja izvedenca in opustitev dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja zaradi strankinih pripomb je dopustna le v primeru, če so strankine pripombe takšne, da ne zahtevajo izvedenčevega zaslišanja oziroma so pavšalne, neobrazložene in posledično ne povzročajo dvome v izvedensko mnenje.
začasna odredba - zavarovanje odškodninske terjatve - pogodbena odškodninska odgovornost - protipravnost - pogoji za začasno odredbo - standard verjetnosti - verjetnost obstoja terjatve - izgubljeni dobiček - zamuda z izvedbo pogodbenih del - trditveno in dokazno breme - dokazi in izvajanje dokazov - dokazni postopek v postopku zavarovanja - odločanje o utemeljenosti predloga za zavarovanje z začasno odredbo - hiter postopek - dokazna ocena
Ko sodišče odloča o terjatvi kot materialnem pogoju za zavarovanje začasne odredbe, odloča v okviru zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov. Postopek zavarovanja z začasno odredbo je hiter postopek, temu je prilagojen tudi dokazni postopek. O tem, kateri dokazi se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Sodišče prve stopnje je izvedlo predložene listinske dokaze, ki poleg pogodbene vsebine vsebujejo tudi pogajalski proces. Z njimi je ugotavljalo tako zatrjevano vsebino pogodbe (predvsem glede rokov in cene) kot tudi obstoj zatrjevane prisile. To pa je zadoščalo za odločanje o utemeljenosti predloga za zavarovanje z začasno odredbo. Ker se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča s stopnjo verjetnosti, sodišče (še) ne opravi celostne dokazne ocene, kot mu nalaga 8. člen ZPP. Zato praviloma ne izvaja vseh predlaganih dokazov, pač pa lahko na podlagi gradiva v spisu oceni, ali so navedbe, s katerimi tožnik utemeljuje izdajo začasne odredbe, izkazane s stopnjo verjetnosti.
premoženjska razmerja med zakonci - darilo zakoncu - sprememba tožbe - privolitev - razlog smotrnosti - obrazložitev odločitve o (ne)dovoljenosti spremembe tožbe
Ker je bila tožba v konkretnem primeru že vročena toženki, je za spremembo tožbe potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
začetek stečajnega postopka - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - domneva insolventnosti - domnevna baza - pobotni ugovor - procesno pobotanje - prepričanje - dokazni standard
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje navedenih ugovorov ni obravnavalo, saj je nanje odgovorilo ne glede na zavzeto (napačno) stališče, da je dolžnik podal (le) procesni ugovor zaradi pobota (ki v predhodnem stečajnem postopku res ne more povzročiti prenehanja terjatve upnika do dolžnika). Pobotna izjava, s katero je uveljavljan izvenpravdni pobot, je namreč lahko podana tudi tekom predhodnega stečajnega postopka, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je dolžnik pobotno izjavo podal v vlogi z dne 7. 5. 2015.
Določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, po kateri se lahko obdolženca oprosti povrnitve vseh ali dela stroškov kazenskega postopka, ni mogoče uporabiti v primeru povzročitve stroškov kazenskega postopka po svoji krivdi.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 50, 50/1, 50/1-1.
stroški izvedenca - vročanje stroškovnika v izjavo nasprotni stranki
Stroškovnika cenilke prvemu sodišču ni bilo treba pošiljati v izjavo nasprotnemu udeležencu glede na stališče, sprejeto v sodni praksi, da odločanje o stroških, kot stranski terjatvi, ni tako pomembno, da bi bilo potrebno nasprotni stranki dati možnost, da se o stroškovni zahtevi izjavi. Pritožniku procesne pravice niso bile kršene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023099
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 24, 26. ZMZPP člen 52/3, 52/4, 53. ZPP člen 18.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - tiha privolitev v pristojnost sodišča - Uredba (EU) št. 1215/2012
Ker gre v obravnavani zadevi za vprašanje mednarodne pristojnosti, obe stranki pa imata prebivališče v državi članici EU, je potrebno v predmetni zadevi uporabiti Uredbo, ki velja za postopke, ki so se pričeli pred 10. 1. 2015 in je nadomestila prej veljavno Uredbo Bruselj I.
- Tožba toženi stranki še ni bila vročena v odgovor. Slednja bi se namreč lahko spustila v pravdo, s tem pa izgubila pravico do nadaljnjih tovrstnih ugovorov. Uredba, ki jo je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti za presojo, namreč v 26. členu določa, da je poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te Uredbe, pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek.
- V obravnavani zadevi je tako potrebno pristojnost presojati na podlagi Uredbe, kjer je hierarhija pristojnosti jasno določena. Na prvem mestu je izključna pristojnost, ki v predmetni zadevi ni podana, takoj za njo pa je pristojnost na podlagi privolitve (oddelek 8 Preizkus pristojnosti in dopustnosti).
OZ člen 122, 122/1, 427, 427/1, 432. SPZ člen 115 – 118.
pogodba o oskrbi z zemeljskim plinom - končni odjemalci - etažni lastnik - pasivna legitimacija - najemnik - prevzem dolga - najemodajalec - pogodba med dolžnikom in prevzemnikom - prenos pogodbe - pogodba o prevzemu dolga - pristop k dolgu - razmerja med etažnimi lastniki
Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Kot je že bilo pojasnjeno, je v obravnavanem primeru dobaviteljev dolžnik etažni lastnik poslovnega prostora. V postopku pred sodiščem prve stopnje pa ni bilo ugotovljeno, da je bil to toženkin najemodajalec. To namreč ni bilo niti zatrjevano (da je tožena stranka prevzela dolg lastnika, je prvič zatrjevano šele v pritožbenem postopku, tj. prepozno). Ker tudi ni bilo zatrjevano, da je toženkin najemodajalec na kakršnikoli drugi podlagi postal dolžnik za plačilo vtoževanih obratovalnih stroškov, s pogodbo med njim in toženo stranko - kot prevzemnikom - do prevzema dolga torej ni moglo priti.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085528
ZPP člen 453, 454, 454/2. SPZ člen 115.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – sklepčnost tožbenega zahtevka – ključ delitve stroškov – solastniški delež – vpogled v zemljiško knjigo – prepozne pritožbene navedbe
Tožeča stranka je navedla katere stroške vtožuje, za katero obdobje oziroma njihovo zapadlost, in ključ delitve stroškov med etažne lastnike ter za svoje trditve predložila ustrezne dokaze (poleg Pogodbe o izvajanju storitev upravljanja poslovnega objekta, še vtoževane račune skupaj z računi dobaviteljev). Ključ delitve je utemeljevala s sklicevanjem na 115. člen SPZ, ki določa, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovimi solastniškimi deleži, če zakon ali pogodba ne določa drugače. Po oceni pritožbenega sodišča je to v obravnavani zadevi zadostovalo za sklepčnost tožbenega zahtevka.
Položaj t.i. sosporniškega intevenienta po 202. členu ZPP ima oseba, ki bi, če bi sama nastopala kot stranka v pravdi, bila enotni sospornik s stranko, ki se ji pridruži v pravdi.
stroški postopka – nagrada odvetnika – nagrada za posel – predpravdni odškodninski zahtevek
Tožnik je pred pravdo na zavarovalnico naslovil odškodninski zahtevek, kar ob upoštevanju večinskega stališča sodne takse predstavlja potreben strošek, ki je nastal v zvezi s pravdo.
odškodninska odgovornost lastnika stavbe oziroma prostorov - najemna pogodba - pogodbeni prenos odškodninske odgovornosti - učinek proti tretjim
V 14. členu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih - ZPSPP zakonska določba ureja le medsebojna razmerja najemodajalca in najemnika ter njuno morebitno (poslovno) odškodninsko odgovornost. Tudi če sta stranki v najemni pogodbi prenesli odškodninsko odgovornost na najemnika, takšen medsebojni dogovor strank najemne pogodbe ne more učinkovati proti osebam, ki niso sodelovale pri sklepanju najemne pogodbe.
Če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, tudi če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
ZFPPIPP člen 261, 261/1. OZ člen 59, 261, 261/1, 319, 349, 349/1.
pridržna pravica - najemno razmerje
Čeprav si je tožeča stranka (po njenih navedbah v mesecu septembru 2010) v skladu z določbo prvega odstavka 261. člena OZ pridržala sporne opaže, ki jih je dotlej imela v posesti in najemu (najemodajalec je bila tožena stranka), pa to samo po sebi še ne pomeni, da je zaradi tega tedaj najemno razmerje med pravdnima strankama (in s tem dolžnost plačila najemnine za najete opaže v obdobju od junija 2010 do junija 2011) prenehalo veljati. Pravica do pridržanja premičnih stvari je namreč le sredstvo zavarovanja, ki ga enostransko uveljavlja upnik zapadle terjatve.
Tožeča stranka se je v okviru trditvenega gradiva glede vrste, števila ur in cene opravljenih del ter porabljenega materiala povsem upravičeno (zaradi številčnosti posameznih postavk in v izogib nepotrebnemu ponavljanju) izrecno sklicevala na račun z dne 3.9.2012 in račun z dne 24.9.2012, specifikacijo materiala in storitev, oziroma spisek porabljenega materiala in spisek opravljenih ur, pri čemer je vse te pisne dokumente tudi predložila v sodni spis. Toženec je vlogo tožeče stranke z listinskim gradivom prejel, pri čemer pa v postopku na prvi stopnji sploh ni konkretno ugovarjal, da tožeča stranka v zvezi z opravljenim delom sploh ni podala konkretnih navedb. Zaradi tega je sodišče prve stopnje omenjeno listinsko gradivo povsem upravičeno upoštevalo kot del pravočasne trditvene podlage tožbe.
Ker tudi pravilno ugotovljeni dohodek na družinskega člana presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, je utemeljen sklep, da zaradi plačila dolgovane sodne takse ne bo prišlo do občutnega zmanjšanja sredstev za njihovo preživljanje, kar je po 11. členu ZST-1 pogoj za taksno oprostitev.