predlog za izdajo začasne odredbe – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – prenos premoženja na bivšega zakonca – simulirani pravni posli – neznatna škoda – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Tožena stranka je fizična oseba, zaradi česar tožeča stranka nima možnosti vpogleda v posamezne premoženjske transfere tožene stranke oziroma v njene bančne račune. Tožeča stranka ima iz tega razloga omejeno možnost seznanitve s sedanjimi ravnanji tožene stranke, lahko pa obstoj subjektivne nevarnosti izkazuje s preteklim ravnanjem tožene stranke.
Stališče ustaljene sodne prakse, da je vsak poseg v tujo lastnino za lastnika škodljiv, velja le v primeru, če tožeča stranka ne dokaže drugače. Drži, da takšen poseg lastniku omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga. Vendar pa v konkretnem primeru tožeča stranka zatrjuje, da je bilo na toženo stranko preneseno premoženje v skupni vrednosti 1.000.000,00 EUR ter da ima redne mesečne prihodke iz naslova preživnine v višini 1.600,00 EUR, kot tudi iz naslova lastne pokojnine, zaradi česar ji prepoved razpolaganja z določenim premoženjem, ki naj služi zavarovanju denarne terjatve v višini 88.000,00 EUR ne bo povzročilo škode.
Prvostopenjsko sodišče je odločitev o tem, da zavrne predlagateljev predlog za določitev stikov med njim in njegovima hčerama oprlo na izraženo voljo N. in M. glede stikov z očetom, ki sta jo podali na CSD in na sodišču na neformalnem razgovoru. Ocenilo je, da sta dekleti dovolj stari in sposobni razumeti izraženo voljo ter posledice in je v njuno korist, da nimata stikov z očetom. Pritožbeno sodišče odločitev in vse argumente prvostopenjskega sodišča sprejema.
določitev preživnine – število prebivalcev v stanovanju – primerljiva najemnina za stanovanje – izogibanje davčni obveznosti – sum storitve kaznivega ravnanja – brezposelnost – dolžnost plačevanja preživnine v denarju – darilo
Toženec je dolžan plačevati preživnino v denarju (prvi odstavek 131.a člena ZZZDR), zato so nepomembne njegove trditve, da na drug način pokriva potrebe tožnikov oziroma, da jima kupuje razne potrebne stvari. Na ta način bi veljavno izpolnjeval svojo preživninsko obveznost le v primeru, če bi zakonita zastopnica tožnikov s tem soglašala, česar pa toženec ni zatrjeval.
Če bi najemnina res znašala samo 120,00 EUR, A. A. ne bi imel nobenega razloga, da je odklonil odgovor na to vprašanje. Takšno ravnanje jasno kaže na izogibanje davčni obveznosti (ker gre za očiten sum storitve kaznivega dejanja, bi prvo sodišče moralo ustrezno reagirati v smislu 145. člena ZKP).
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da točka tretjič spornega dednega dogovora vključuje vse v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, saj iz dednega dogovora ne izhaja, da so določene obveznice že bile razdeljene in da kot take niso predmet odstopa.
Za izvedbo postopka delitve solastne nepremičnine bo sodišče prve stopnje moralo predhodno odpraviti navedeno oviro, tako da bo stanovanjska stavba, ki se deli s prodajo, predstavljala zemljiško parcelo kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine (18. člen SPZ).
prerekanje trditev - priznanje dejstev - dokazovanje - dejansko stanje
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da tožnikovi trditvi, da toženec uporablja poslovni prostor v tožnikovi lasti, toženec ni nasprotoval in je zato dejstvo štelo kot priznano.
začasna odredba – zamenjava osnovne šole – regulacijska začasna odredba – izvrševanje roditeljske pravice
Bistveno v obravnavani zadevi je, da tožnica ni izkazala nujnosti predlaganega ukrepa prešolanja zaradi ogroženosti otroka. Glavni razlog za prešolanje naj bi bila A. želja, kar pa ne zadosti prej izpostavljenim kriterijem. V ta okvir tudi ne sodi v pritožbi zatrjevana kršitev A. pravic do obiskovanja šole, ki jo želi obiskovati.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - zemljišče za redno rabo stavbe - določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 - pretekla raba pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v konkretnem primeru pravnomočna odločba o določitvi pripadajočega zemljišča ali gradbene parcele k stavbi ni bila izdana, zato petega odstavka 30. člena ZVEtL ni moglo uporabiti. V nadaljevanju je zato ugotavljalo, ali in katero zemljišče je bilo kot zemljišče, namenjeno za redno rabo stavbe, načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena ali v drugih upravnih aktih, s katerim je bilo določeno takšno zemljišče.
Tožnica je v obnovitvenem postopku kot nov dokaz predložila fotografijo, ki naj bi prikazovala natančen položaj vozila neposredno po trčenju. Sodišče prve stopnje je predloženi dokaz ocenilo in pravilno zaključilo, da ne gre za tak dokaz, na podlagi katerega bi bila za tožnica lahko izdana ugodnejša odločba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0085928
URS člen 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 631, 1035, 1036. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 6.
Tako 631. člen Obligacijskega zakonika kot Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju predvidevata naročnikovo plačilo neposredno podizvajalcu iz vsote, ki jo naročnik dolguje izvajalcu, zgolj v primeru, da je podizvajalčeva terjatev pripoznana (OZ) oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil (5. in 6. člen Uredbe). Ker tožeča stranka ne zatrjuje, da je od izvajalca skušala izposlovati potrditev računov in da je toženo stranko s pripoznanjem njene terjatve seznanila, na osnovi navedenih pravnih podlag z zahtevkom ne more uspeti.
Glede na to, da je asignacija tristranski pravni posel, je treba ugotoviti obstoj dveh pooblastil glavnega izvajalca (naročniku, da izpolni podizvajalcu, in podizvajalcu, da plačilo v svojem imenu sprejme) ter obstoj toženčeve izjave tožniku, da nakazilo sprejema.
stroški pravdnega postopka – pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo – povod za tožbo – neobvestitev stečajnega upravitelja o priznani terjatvi
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnici, da je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo. Ni pa mogoče pritrditi pritožbi, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. Za odločitev v korist tožene stranke pa bi morala biti izpolnjena oba pogoja. Le v primeru, če toženec ne da povoda za tožbo in če obenem pripozna tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, mu mora tožnik povrniti pravdne stroške. Ta določba pomeni enega od posebnih primerov odločanja po načelu krivde. Toženec na splošno da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
gradbena pogodba – rok izpolnitve – navidezna pogodba – pogodbena kazen – zamuda – krivda za zamudo – določila FIDIC
Določitev roka oprave storitve je ena od bistvenih sestavin gradbene pogodbe. Stranki sta zato rok v pogodbo vključili, čeprav sta vedeli, da določitev končnega roka izvedbe del dejansko še ni mogoča, saj tedaj še ni bil znan celoten obseg del. Njuna pravno poslovna volja je bila torej v tem delu pogodbe navidezna – vedeli sta, da določitev rokov ni realna, saj tudi obseg in količina del tedaj še nista bili dokončno dogovorjeni, kljub temu pa sta ustvarili zunanji videz, pisni zapis dogovora o roku izpolnitve.
Ravnanje tožene stranke, ki je povečan obseg del priznala, hkrati pa trdi, da je pričakovala, da bodo dela opravljena do datuma, ki je bil predviden v terminskem planu, ki je obsegal manjšo količino del, je nesprejemljivo.
Do „zamude“ (četudi bi ta res obstajala) ni prišlo iz razlogov na strani dolžnika (tožeče stranke). Celo če bi obveljalo stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka dela morala opraviti v pogodbeno določenih rokih, že zato tožena stranka ne bi mogla zahtevati plačila pogodbene kazni.
osebni stečaj – časovno trajanje osebnega stečaja – sprememba načrta poteka postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja
Dejstvo, da trajanje postopka osebnega stečaja v zakonu ni časovno omejeno, razen v kolikor ni bil začet postopek odpusta obveznosti, ni nesorazmerno s samim ciljem postopka osebnega stečaja in ne predstavlja nesorazmernega posega v dolžnikove temeljne človekove pravice, kot to trdi pritožnik. Predvsem od vrste in obsega dolžnikovega premoženja ter možnosti unovčitve le-tega pa je odvisno, koliko časa bo postopek osebnega stečaja trajal.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0084910
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2. ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
začasna odredba – izvrševanje roditeljske pravice – menjava osnovne šole – regulacijska začasna odredba
Postopek za izdajo začasne odredbe v sporih iz družinsko pravnih razmerij, ko gre za vprašanje varovanja pravic in koristi mladoletnih otrok, mora biti hiter. Zato je izdaja začasne odredbe dopustna že na podlagi samega predloga za njeno izdajo, torej brez izvajanja dokazov, pri čemer je kontradiktornost postopka zagotovljena naknadno z možnostjo vložitve ugovora zoper začasno odredbo. Pravica do izjave nasprotni udeleženki zato ni bila kršena, pa tudi sicer nasprotna udeleženka ne navede, katera pomembna dejstva naj bi dokazovala s svojo izpovedbo.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-5. ZGD-1 člen 7.
postopek odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – zadostno premoženje – uspešno poslovanje podjema – neutemeljen očitek upnika o dolžnikovem dejanskem nosilstvu dejavnosti in zgolj formalnem podjemu njegove hčerke
Pritožnik prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita nekritično presojo izpovedbe A. K. in dolžnika, da ona kot s. p. vodi gostišče, dolžnik pa je le delavec v njem. Pri tem ne upošteva dejstva, da je podjetnik po prvem odstavku 7. člena ZGD-1 odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Poslovanje podjema gre torej v celoti tako v breme, kot tudi v korist registriranega nosilca podjema. Zato ni mogoče slediti sklepanju pritožnika, da je dolžnik tisti, ki vodi gostinski obrat, razpolaga z njegovimi sredstvi in ga tudi upravlja, da torej v celoti kot podjetnik uživa koristi uspešnega poslovanja podjema, njegova hčerka kot formalni nosilec podjema pa bi nosila bremena podjema in zanj odgovarjala z vsem svojim premoženjem. Taki porazdelitvi koristi podjema na eni strani in bremen podjema na drugi razumsko ni mogoče slediti niti v primeru, ko gre za družinske vezi. Upoštevaje navedeno (ker je torej tako nosilec bremen, kot koristi podjema registrirani podjetnik), zato ni relevantno, kako uspešno posluje dolžnikova hčerka kot samostojna podjetnica.
zamudna sodba – dejstva v nasprotju s priloženimi dokazi – zadostno število izvodov odgovora na tožbo – zavrženje odgovora na tožbo – vročilnica – izpodbijanje pravilnosti vročitve
Pritožbeni očitek, da so dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam, je utemeljen.
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje razpisati glavno obravnavo, na kateri bo moralo dati pravdnima strankama skladno z določilom prvega odstavka 286. člena ZPP možnost, da do konca glavne obravnave navedeta vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, da predložita dokaze in se izjavita o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.
Skladno z določilom šestega odstavka 108. člena ZPP sodišče zavrže odgovor na tožbo tudi takrat, kadar toženec niti po pozivu ne predloži zadostnega števila izvodov svoje vloge.
Konkretnih trditev, s katerimi bi toženka morda lahko izpodbila domnevo o resničnosti vsebine, navedene v vročilnici, pa v pritožbi ni izpostavila. Navedla je le, da omenjenega dokumenta s strani sodišča ni prejela in da naj v zvezi s tem sodišče zasliši njenega moža. Ta pritožbena navedba pa je presplošna, da bi lahko omajala domnevo o vsebini vročilnice
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja upravnega organa - izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - omejitev odškodnine - pravična denarna odškodnina
Ker tožnik ne uveljavlja odškodnine le zaradi nedopustnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ampak tudi zaradi očitno napačne odločitve o zavrnitvi vloge za državljanstvo, za prisojo odškodnine ne veljajo omejitve posebnega zakona, ki ureja pravico do denarne odškodnine (in drugih oblik pravičnega zadoščenja) z namenom poprave kršitev temeljnih pravic osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.
V skladu s 126. členom ZNP se skupni stroški postopka delijo v sorazmerju z velikostjo solastniških deležev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da solastni deleži udeležencev na vseh parcelah niso enaki in bi bila potrebna cenitev nepremičnin, ki se delijo. S tem bi nastajali novi stroški, zato je sodišče odločilo, da sta nasprotni udeleženki predlagatelju dolžni povrniti 55% stroškov, predlagatelj pa jih nosi 45%. Glede na to, da je predlagatelj pri parcelah 42/6 in k. o. X zemljiškoknjižni lastnik do ½, pri parceli 42/4 k. o. X solastnik do 423/1000, pri parc. št. 42/8 k. o. X pa do 133/500, je odločitev sodišča prve stopnje ustrezna.