ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – res iudicata – pravnomočna odločba o predlagani taksni oprostitvi – spremenjene razmere
Pritožnik se ne sklicuje na nobenega od ugovornih razlogov, ko trdi, da sodne takse ni dolžan plačati, ker je brezposeln.
Pravnomočna odločba o predlagani taksni oprostitvi, ob dejstvu, da tožnik ne zatrjuje spremenjenih razmer, pa je ovira za ponovno odločanje o predlagani taksni oprostitvi.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt razdelitve posebne razdelitvene mase - obrazložitev obračuna stroškov - stroški upravljanja nepremičnin - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - omogočanje preizkusa utemeljenosti stroškov - elementi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase - obsežen stečajni postopek - temeljita priprava predlogov - obstoj splošne mase
Stroški, ki se plačujejo iz (v tem primeru posebne) stečajne mase, morajo biti v upraviteljevem predlogu dovolj jasno opisani glede na posamezno vrsto in višino teh stroškov, tako da se upniki lahko o njih izjavijo in da je na podlagi pritožbe mogoče preizkusiti, ali gre res za stroške, ki obremenjujejo (to) posebno stečajno maso.
V devetem odstavku 371. člena ZFPPIPP so določeni elementi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase, ki jih mora upravitelj upoštevati ne glede na to, kako obsežen in zapleten je posamezen stečajni postopek. Višje sodišče ocenjuje, da mora v večjih in bolj zapletenih stečajnih postopkih upravitelj še posebej temeljito pripraviti in obrazložiti svoje predloge, sodišče pa jih mora (zaradi obsežnosti in zapletenosti) pozorno preveriti. Poenostavitve, ki niso v skladu z določbami ZFPPIPP, niso dopustne.
Ali sorazmerni del stroškov postopka bremeni tudi posebno stečajno maso v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPIPP, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali splošna masa obstaja ali ne, višina splošne stečajne mase pa je odločilnega pomena tudi pri odločanju o stroških v zvezi s končanjem stečajnega postopka.
poenostavljena prisilna poravnava – potrditev poenostavljene prisilne poravnave – rok za vložitev zahteve za potrditev prisilne poravnave – razlogi za zamudo roka
Pritožnik tudi sam priznava, da zahteve ni vložil. Razlogi, zakaj zahteve ni vložil, ne vplivajo na pravilnost edino pomembne ugotovitve – da ta v roku ni bila vložena.
ZD člen 212, 212/1, 213, 213/1. ZPP člen 360, 360/1.
napotitev dedičev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - dvig denarnih sredstev iz zapustnikovega računa pred in po njegovi smrti - manj verjetna pravica - vezanost stranke na vsebino napotitvenega sklepa
Sredstva, ki so bila z zapustnikovega računa dvignjena po njegovi smrti, so bila v trenutku smrti zapustnikova, saj so tvorila premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti. Obrazložitev sodišča, da je zato štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek (1,204.000,00 SIT oziroma 5.024,00 EUR) ne sodi v zapuščino, je v celoti pravilna. Dedinja M.K. bo morala v pravdnem postopku dokazati, da ta denarni znesek, ki je v trenutku zapustnikove smrti tvoril zapuščino, ni del zapuščine.
Storilec kaznivega dejanja po četrtem odstavku 183. člena KZ ni usmerjen k doseganju spolnega občevanja ali spolnih dejanj, temveč k prizadetju spolne nedotakljivosti oškodovanca. Tako se izkažejo razlogi sodišča prve stopnje o tem, da so obtožencu očitana dejanja (poljubljanje na ustnice in otipavanje) druga spolna dejanja, povsem nejasni, gotovo pa pomanjkljivi, saj sodišče prve stopnje zakonskega znaka tega kaznivega dejanja, namreč prizadetosti spolne nedotakljivosti, ne obrazloži v zadostni meri, ko utemeljitev, da je obtoženec s temi dejanji zagotovo prizadel spolno nedotakljivost V. Z., ne zadosti standardu obrazloženosti sodne odločbe. Še posebej, ko se v obrazložitvi zgolj ponavlja v krivdoreku nekonkretiziran očitek spolno nedostojnega ravnanja, ki mu sodišče prve stopnje ni dalo vsebine.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004573
ZP-1 člen 55, 55/4, 62, 62a.
zahteva za sodno varstvo - izjava o dejstvih in okoliščinah prekrška - prekluzija - odgovornost samostojnega podjetnika
Če storilec pred izdajo odločbe o prekršku pisne izjave ne poda (oziroma jo poda po preteku 5-dnevnega roka), pa se je sodišče ob odločanju o vloženi ZSV dolžno omejiti na preizkus kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (člen 62a ZP-1), kajti storilec zaradi prekluzije (določba drugega odstavka člena 55 ZP-1) novih dejstev in okoliščine več ne more uveljavljati, če teh dejstev in okoliščin ni navajal že v pisni izjavi, ki jo bodisi ni podal, oziroma jo je podal po preteku 5-dnevnega roka, oziroma če ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v hitrem postopku.
Skladno z določili prvega odstavka 21. člena OZ je pogodba sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema, pri čemer je ponudba lahko sprejeta tudi konkludentno.
Izvršitev naročenih del šteje kot konkludentno sprejetje ponudbe, s čimer je med strankama sklenjena podjemna pogodba.
Predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi instituta neupravičene obogatitve so: obogatitev na strani tožene stranke oziroma prikrajšanje na strani tožeče stranke ter vzročna zveza in odsotnost pravne podlage za prehod premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0084921
ZPP člen 11, 110, 333, 333/1, 366. ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 239.
pravna sredstva – prošnja za podaljšanje roka – zakonski rok – prekluzivni rok
Zakonsko določenih rokov se v nobenem primeru ne more podaljšati. Roki, ki jih predpisuje zakon, so nepodaljšljivi prekluzivni roki. Odločitev, da se predlog za podaljšanje pritožbenih rokov zavrne, je pravilna.
premik v cestnem prometu - dolžnostno ravnanje - zapovedni značaj prekrškovnih določb
Storiti premik varno pomeni, da ob tem ne pride do ogrožanja varnosti drugih udeležencev oziroma njihovega premoženja, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko je obdolženka trčila v nasproti parkirano vozilo oškodovanca. Prekrškovne določbe, ki posameznim udeležencem v cestnem prometu nalagajo določeno ravnanje, so namreč zapovednega značaja, ki za razliko od določb v kazenskem zakoniku pomenijo, da je prekršek storjen že takrat, ko zapovedna norma ni spoštovana ne glede na posledice. Za slednje pa gre v tem primeru, ko je obdolženka brez dvoma opravila premik na parkirnem prostoru na način opisan v izreku in kateremu, v nasprotju s pritožbo, ni oporekati glede konkretizacije, saj so dejanske okoliščine ustrezno subsumirane pod zapovedno pravno normo.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – upravičeni predlagatelj
Zemljiškoknjižni lastnik ni edini možen predlagatelj postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Prvotna predlagateljica je trdila, da je lastninsko pravico pridobila širše od tega, kar je ob vložitvi predloga za vzpostavitev etažne lastnine izkazovala zemljiška knjiga, zato s tem, ko je tekom postopka izgubila lastništvo delov nepremičnine, kjer je bila dotlej vknjižena kot lastnica, ni sočasno in avtomatično izgubila statusa predlagateljice v tem postopku.
Obstoječa procesna zakonodaja narekuje državnemu tožilcu, da sam zbere dokazne vire, s katerimi zatrjuje odločilna dejstva, ki so navedena v opisu kaznivega dejanja v izreku obtožnega predloga. Če tega ne stori, lahko sodišče, ko opravlja materialni preizkus obtožnega predloga, takšen tožilski akt iz razloga 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP zavrže.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element – običajen rok izpolnitve – dobava, nujna za redno poslovanje
Povsem jasno je, da izpolnitve obveznosti med gospodarskimi subjekti, razen izjemoma, ne potekajo istočasno, tako ena od strank najprej izpolni svojo obveznost, druga (običajno je to plačilo) pa kasneje. Sočasnost izpolnitve ne pomeni le dejanske istočasnosti izpolnitve, temveč tudi izpolnitev v običajnem roku, torej roku, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med upnikom in (bodočim) stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika. V teh primerih torej gre za (pravno) sočasnost izpolnitve.
Ni pomembno, da bi tožeča stranka lahko zamenjala dobavitelja traku, saj bi lahko zamenjala tudi dobavitelja elektrike in telefonskih storitev. To, ali je dobavitelj zamenljiv, namreč ni pomembno, saj bi tudi ob zamenjavi dobavitelja samolepilnega traku tožeča stranka ta trak še vedno nujno potrebovala za svoje redno poslovanje.
Za izpodbijanje domneve o obstoju objektivnega elementa izpodbojnosti je pomemben le običajen rok izpolnitve. Neobičajen način izpolnitve je pomemben le za dokazovanje subjektivnega elementa izpodbojnosti. Sam način izpolnitve pa ne vpliva na rok izpolnitve, ki je bil pomemben v obravnavanem primeru. Zato med njima ni vzročno posledične povezave, ki jo skuša tožeča stranka vzpostaviti s pritožbenimi navedbami.
Stečajni postopek nad dolžnikom se je pričel po tem, ko je sodišče prve stopnje prvič izdalo sklep o ugovoru zoper začasno odredbo. To dejstvo zato govori le v prid ugotovitvi o neplačevitosti dolžnika in torej obstoja verjetnosti izpodbijane terjatve ne spremeni.
ZPP člen 153, 163, 249, 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 298, 298/4, 365, 365-1. ZD člen 163.
sklep o plačilu predujma – pritožba – dovoljenost pritožbe
Izpodbijana odločitev predstavlja sklep o plačilu predujma za stroške dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenca in cenilca gradbene stroke. Zoper slednji sklep ni (posebne) pritožbe. Če je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, je pritožba nedovoljena.
nastop kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe - pritožba obtoženca
Pravico do pritožbe zoper sklep po sedmem odstavku 361. člena ZKP ima obtoženec tudi, če je bilo njegovi zahtevi ugodeno. V primeru, ko se namreč zoper sklep o ugoditvi zahtevi o oddaji obtoženca na predčasno prestajanje zaporne kazni pritoži obtoženec oziroma njegova zagovornica, gre šteti, da pritožba po vsebini pomeni umik obtoženčeve zahteve.
Ker je o olajšavah (delni oprostitvi, odlogu in o obročnem plačilu) za pravne osebe mogoče odločati le v zvezi z vlogami, kjer je plačilo sodne takse procesna predpostavka, v okoliščinah konkretnega primera pa ne gre več za takšno situacijo, temveč za izvršitev neplačane sodne takse po odlogu plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je vlogo tožeče stranke za odlog plačila sodne takse zavrglo, morebitne spremenjene okoliščine v zvezi z zmožnostjo plačila sodne takse pa ne morejo biti upoštevne, če že vloga ni dopustna.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka - sporno dejansko stanje - lex specialis - obrazložitev odločbe - izostanek navedbe procesne določbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V gospodarskih sporih majhne vrednosti je določba 454. člena ZPP lex specialis v razmerju do 488. člena ZPP.
V zvezi z neizvedbo naroka bi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe moralo navesti, da je v konkretnem primeru tako postopalo na podlagi določbe drugega odstavka 454. člena ZPP. Vendar pa opustitev navedbe te določbe gotovo ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (kot se to zavzema pritožnica), relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pa je, četudi bi bila podana, v sporih majhne vrednosti kot pritožbeni razlog izključena.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče uporabiti določbo petega odstavka 35. člena ZNP, saj ZD vsebuje specialne določbe o stroških postopka.
gospodarski spor - obligacijski zahtevek - stvarnopravni zahtevek - eventualna kumulacija - medsebojna zveza - ista vrsta postopka - pristojnost istega sodišča
Kar zadeva razmerje med primarnim in podrejenim tožbenim zahtevkom (slednji je v obravnavani zadevi dejansko stvarno pravne narave), pa velja opozoriti, da je pogoj za uveljavljanje podrejenega zahtevka obstoj medsebojne zveze med zahtevkoma, za oba zahtevka mora biti predpisana ista vrsta postopka, za obravnavanje obeh zahtevkov mora biti podana pristojnost istega sodišča. Iz pogoja istovrstnosti postopka torej izhaja posledica, da med dvema gospodarskima družbama v eni tožbi nikoli ne more priti do kumulacije stvarno pravnega in obligacijsko pravnega zahtevka. Spor glede stvarnih pravic namreč ni gospodarski spor (drugi odstavek 481. člena ZPP).