ZDen člen 44, 44/3, 85. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 1, 9.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - merila za ugotovitev vrednosti zemljišča - kmetijsko zemljišče, uporabljeno za gradnjo
Pri ugotavljanju vrednosti kmetijskega zemljišča, ki so bila uporabljena za gradnjo, se uporabijo merila iz Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, in ne Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
ZOR člen 66.ZD člen 28, 35, 36, 37, 38, 40, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56.ZPP člen 2.
tožba za vrnitev darila - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnite daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vsebina tožbenega zahtevka
Tožnik, ki navaja, da je nujni dedič, je po 40. členu ZD aktivno legitimiran za vložitev tožbe za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev darila od toženca, toda njegov tožbeni zahtevek materialnopravno ni pravilen. Sodišče druge stopnje je pravilno razložilo, da bi moral tožnik v pravdi najprej zahtevati ugotovitev, da prodajna pogodba z dne 29.8.1996 ni le neveljavna, temveč da prikriva darilno pogodbo, sam zahtevek za ugotovitev, da je pogodba glede 1/-4 neveljavna, pa ni mogoč. Drugi del tožbenega zahtevka, ki mora imeti oblikovalni in dajatveni značaj, pa tudi ni popoln. Tožnik ne navaja celotnega premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, njegovih dolgov in daril dedičem in drugih osebam (28. člen ZD) ter njihove vrednosti, zlasti pa ne navaja oporočnih razpolaganj, ki se zmanjšajo, in šele, če s tem nujni delež ni krit, se vračajo tudi darila (35. do 38. člen ZD ter 46. do 58. člen ZD).
ZOR člen 200, 203.ZPP člen 39, 39/2, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - sklep o stroških - zavrženje revizije - pravno mnenje
Presoja pravilnosti odmere odškodnine za negmotno škodo. Poškodba tožnice: pretres možganov, subduralni hematom na levi strani, stisnenje prsnega koša, udarec v srce in pljuča, zlom III. in IV. rebra na levi strani, rana na levi goleni.
Poškodbe tožnika: pretres možganov, udarec v trebuh, raztrganine leve diafragme, zdrobljen odprt zlom leve pogačice, okrušek 2. zoba spodaj, rana na bradi in na levi strani glave, rana na jeziku, udarec v levi ulinarni živec, zlom v predelu leve sklepne ponvice in delni razmik sramnih kosti.
Sklep o prekinitvi postopka in sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka s pravnimi predniki izbrisane gospodarske družbe ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zato revizija zoper njega ni dovoljena.
URS člen 25.ZNP člen 37.ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367, 374, 377.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Dne 11.11.2004 je vložila revizijo odvetnica, ki zastopa pridržanega po uradni dolžnosti, toda po prvem odstavku 367. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma sklepa. Ker sta v spisu za listovno številko 74 pripeti povratnici o vročitvi sklepa sodišča druge stopnje odvetnici in skrbniku pridržanega že dne 26.5.2004, je revizija, ki jo je vložila odvetnica 11.11.2004, prepozna. Res je revizijo vložila potem, ko je 4.11.2004 prejela sklep prvostopenjskega sodišča, toda rok za vložitev revizije je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more podaljšati. Zato je bilo treba po 377. členu ZPP zavreči revizijo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.
nedovoljeni dokazi - posebni preiskovalni ukrepi - razlogi za sum - veljavnost ZKP
V času storitve kaznivega dejanja (med 16.10.1998 in 7.12.1998) je za obsojenca veljala ureditev po ZKP iz leta 1994 (Uradni list RS, št. 63/1994, 70/1994). Spremenjene novelirane določbe o posebnih ukrepih v predkazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/1998) se za obsojenca niso mogle uporabljati za nazaj, tako da tudi ni možno izvajati kršitev določb kazenskega postopka glede na določbe, ki predstavljajo kasneje noveliran ZKP.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe - sprememba dolžnika - krajevna pristojnost
Niti subjektivna sprememba na strani dolžnika niti sprememba izvršilnega sredstva ne vplivata na spremembo pristojnosti zato, ker se izvršilno sodišče lahko izreče po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno le v fazi predhodnega preizkusa izvršilnega predloga, torej pred izdajo sklepa o izvršbi.
V pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora na podlagi 2. odstavka 272. člena ZKP naveden ugovor, da ni dokazov za kaznivo dejanje, ki ga je obtožen, bo obdolženec lahko uveljavljal v ugovoru zoper obtožnico.
V pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora na podlagi 2. odstavka 272. člena ZKP naveden ugovor, da ni dokazov za kaznivo dejanje, ki ga je obtožen, bo obdolženec lahko uveljavljal v ugovoru zoper obtožnico.
Revizijsko sodišče je vezano na ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da je osnova za izračun provizije dogovorjena kupnina, to je znesek 4.545.000 DEM. Ugotavljanje pogodbene volje strank je namreč dejansko in ne pravno vprašanje. Pravno vprašanje je le presoja ali je sodišče upoštevalo ugotovljeno pogodbeno voljo strank. Ker je pogodbo o posredovanju kot naročitelj sklenil le toženec, je tudi on tisti, ki mora posredniku plačati celoten znesek dogovorjene provizije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22638
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 371/2, 364. KZJ člen 70, 70/1. KZ člen35, 35/3, 40, 40/1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - sodba sodišča prve stopnje - obrazložitev - milejši zakon - izgon tujca iz države - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek
Ker obramba dokaznega predloga ni utemeljila s konkretno vsebino izpovedb navedenih prič, kar šele bi sodišču omogočilo presojo, ali bi izvedba dokaza vplivala na drugačno oceno odnosov med obsojencema in s tem na ugotovljeno dejansko stanje, z njegovo zavrnitvijo sodišče ni kršilo 2. odstavka 371. člena ZKP in tudi ne 3. alinee 29. člena Ustave.
Primerjava določb 1. odstavka 70 člena KZJ in 1. odstavka 40. člena KZ pokaže, da je KZ milejši, ker se izgon tujca iz države po določbi 1. odstavka 40. člena KZ lahko izreče samo za določen čas, ne več za vselej. Dejstvo, da je predpisan kot kazen, ki jo sodišče sme izreči le ob glavni kazni (3. odstavek 35. člena KZ) in ne kot varnostni ukrep v KZJ, ne pomeni, da je ta določba v veljavnem KZ strožja.
Izrek sodbe je nerazumljiv, če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno kaznivo dejanje je obtoženec spoznan za krivega. Nerazumljivost se mora nanašati na dejanski temelj sodbe, torej na odločilna dejstva, s katerimi so opredeljeni zakonski znaki kaznivega dejanja.
odgovornost za drugega - odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - odgovornost zdravnika - komplikacija pri operacijskem posegu - strokovna (medicinska) napaka
V zvezi s postopkom pred operacijo utemeljeno opozarja, da bolnišnica pred operacijo ni ustrezno organizirala dela, ker niso bile opravljene vse potrebne preiskave in ker operater pred operacijo ni osebno pregledal tožnice in se na zahtevno operacijo ni mogel pripraviti. Vrhovno sodišče ne želi zanemarjati pojasnilne dolžnosti zdravstvenega osebja do pacientov, niti omogočati oprostitve odškodninske odgovornosti zaradi pomanjkanja ustreznih aparatur, saj Ustava med človekovimi pravicami omogoča pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen URS) in pravico do zdravstvenega varstva (51. člen URS). Toda med pomanjkljivo organizacijo pri toženi bolnišnici in nastalo poškodbo ni vzročne zveze. Pregleda (CT in MG), ki pred operacijo nista bila opravljena, nista običajna pred tako (benigno) operacijo, izvedeni pregled z ultrazvokom ni bil bistven za ugotovitev velikosti in lege maternice, rentgen pa bi sicer lahko pokazal lego sečevoda, vendar ne bi mogel pokazati razmerja med notranjima organoma, zato ne bi mogel preprečiti neželenih poškodb uroloških organov, ki so znane tudi v literaturi. Ker torej z izvedenim ultrazvokom in rentgenom - po mnenju izvedenca in operaterja - operacija ne bi potekala drugače (tretji odstavek na 6. strani prve sodbe) in z njima ne bi bilo mogoče preprečiti poškodbe sečevoda, ta pomanjkljivost ni v vzročni zvezi s kasnejšimi telesnimi in duševnimi bolečinami ter strahom, ki ga je tožnica trpela zaradi poškodovanega sečevoda.
ZIZ člen 41, 41/3. ZPP (1977) člen 77, 77/4.ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIP člen 14, 55a, 55a/2.
spor o pristojnosti - dogovor o krajevni pristojnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - predložitev listine o dogovorjeni pristojnosti
Ker listina o dogovorjeni krajevni pristojnosti ni bila priložena predlogu za izvršbo, sodišče ne bi smelo ugoditi predlogu za nadaljevanje postopka pred dogovorjenim sodiščem.
ugotovitev obsega zapuščine - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - sprememba tožbe - subjektivna združitev pravd
Ker je tožnik naknadno "modificiral" tožbeni zahtevek, je sodišče pravilno ugotovilo, da gre za spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka po 184. členu ZPP in za spremembo tožene stranke po 187. členu ZPP ter ravnalo v skladu z zakonom. Subjektivne spremembe tožbe ni dovolilo, o čemer je 18.6.2001 izdalo pisni sklep in šele potem, ko je višje sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo proti sklepu, je tožnik vložil novo tožbo proti B.A. in predlagal združitev pravd. Toda pritožbeno sodišče je pravilno in obširno pojasnilo, da se po prvem odstavku 300. člena ZPP pravde lahko združijo. O tem odloči sodišče, ki upošteva, če se z združitvijo pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. V obravnavanem primeru bi se z združitvijo obravnavanje zavleklo, saj je o tožbi proti D.A. in C.A. sodišče odločilo po koncu glavne obravnave dne 7.3.2002, torej tri dni po tem, ko je bila tožba proti B.A. s sklepom z dne 4.3.2002 vrnjena v popravo. Ob takem stanju res ni pogojev za združitev pravd.
ZD člen 40, 205, 205/3, 208, 208/1, 208/3.ZPP člen 339, 339/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nujni dedič - dedna izjava - molk nujnega dediča - presumpcija dedne izjave
Zapuščinsko sodišče z dopisom, da bo molk nujnega dediča štelo za njegovo uveljavljanje nujnega deleža, ne more nadomestiti ustrezne dedne izjave o nujnem deležu.
Revizija ni dovoljena, ker vsak od navedenih sporov temelji na različni dejanski in pravni podlagi, ker nobeden od njiju ne sodi med izjeme iz tretjega odstavka 367. člena ZPP in ker ocena vrednosti spornega predmeta v nobenem od obravnavanih sporov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
azil - pogoji za priznanje azila - preganjanost bivših članov ONA-e
Tožnik s svojimi navedbami ni izkazal dejanskih okoliščin, zaradi katerih bi se lahko čutil ogrožen oziroma preganjan, niti ne, da bi bila njegova varnost ali fizična integriteta ogrožena v primeru vrnitve v matično državo oziroma da bi bil izpostavljen nečloveškemu ravnanju.
azil - pogoji za priznanje azila - utemeljen strah pred preganjanjem
Za priznanje azila v Republiki Sloveniji mora prosilec izkazati, da je iz izvorne države pobegnil iz strahu pred preganjanjem, pred katerim ga oblasti v matični državi niso mogle zaščititi, oziroma da se v izvorno državo ne more vrniti zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem v izvorni državi, pred katerim ga oblasti ne morejo zaščititi. Tega pa v tem primeru prosilec ni izkazal.
azil - posebna oblika zaščite - prošnja za podaljšanje posebne oblike zaščite - obstoj konkretnega razloga za podaljšanje
Tožnik v prošnji za podaljšanje posebne oblike zaščite ni navedel konkretnega novega razloga, ki bi opravičeval podaljšanje posebne oblike zaščite iz razloga priprav na njegovo trajno vrnitev v matično državo (zaradi katerega mu je bila prvič odobrena posebna oblika zaščite).