upravljanje s stvarjo v solastnini - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - etažna lastnina
Toplovodni sistem (ki sestoji iz objektov in naprav) je nesporno stvar v solastnini, zato je določba petega odstavka 67. člena SPZ neposredno uporabljiva in ne preko določbe 117. člena SPZ, ki, kot pravilno navaja toženec v odgovoru na pritožbo, ureja upravljanje skupnih delov v etažni lastnini.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) točka 40, 40-4, 6.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 13, 13/1, 13/2.. Razlaga kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2000) točka 4.
solidarnostna pomoč - naravna nesreča
Pri pravici do solidarnostne pomoči v primeru elementarne (naravne) nesreče ni bistveno, kolikšna je osnovna plača delavca.
rok za pritožbo - procesni rok - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - pravni pouk - napačen pravni pouk - izločitvena pravica - pravočasna prijava izločitvene pravice - predkupna pravica
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
odmera sodne takse - razširitev tožbenega zahtevka - sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Povišanje zahtevka, ki glasi na denarni znesek, ki pritožbeno neprerekano pomeni po sodišču prve stopnje tudi dovoljeno spremembo tožbe, pomeni razširitev tožbe in vpliva tudi na spremembo vrednosti spornega predmeta (člen 32/3 ZST-1).
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 11, 154, 155, 155/1, 156.
predlog za začetek postopka prisilne poravnave - zavrnitev predloga - sklep o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - presoja vseh okoliščin - objektivno merilo - učinkovito varstvo interesov - umik vloge
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Obseg potrebnih stroškov mora ostati v razumnih okvirjih, saj se mora v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPP postopek opraviti brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Merilo za določitev obsega stroškov, ki se povrnejo, je objektivno. Obseg stroškov, ki jih mora po načelu uspeha stranki povrniti nasprotna stranka, se skrči na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo interesov stranke. Pri tem pa se seveda ne sme zaiti v drugo skrajnost, da ne bi bila stranki odvzeta pravica do sodnega varstva in pravica do izjave v postopku.
Pritožniki pravilno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje dolžniku priznalo tako stroške za ugovor zoper predlog za začetek postopka kot tudi za sestavo vloge z dne 21. 3. 2017, čeprav je dolžnik s prvo vlogo zgolj predložil pooblastilo, z drugo vlogo pa vsebinsko ugovarjal predlogu za začetek postopka upniške prisilne poravnave. Zato bi sodišče moralo pravilno dolžniku za obe vlogi skupaj, ki po svoji vsebini predstavljata ugovor zoper predlog za začetek postopka, priznati 3000 točk po Odvetniški tarifi.
stečajni postopek nad pravno osebo - upravljanje stečajne mase - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - sklenitev izvensodne poravnave - soglasje sodišča - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sklenitev sodne ali izvensodne poravnave v postopku, v katerem sodišče ugotavlja obstoj ali neobstoj terjatve upnika, ki jo je v stečajnem postopku prerekal stečajni upravitelj, predstavlja dejanje upravljanja stečajne mase, za katero potrebuje upravitelj soglasje sodišča.
Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti sklenitve poravnave med stečajnim dolžnikom in upnikom glede obstoja prerekane terjatve, vendar zgolj v primeru, če je terjatev prerekal le stečajni upravitelj. Kadar pa terjatev prereka še kakšen drug upnik, s poravnavo med stečajnim dolžnikom in upnikom, katerega terjatev je bila prerekana, ni mogoče doseči ugotovitve obstoja terjatve. To je mogoče doseči le, če so v poravnavo vključeni tudi tisti upniki, ki so prav tako prerekali terjatev, ki je predmet poravnave, in zoper katere bi bil upnik, če poravnave ne bi bilo, dolžan vložiti tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - nedenarna terjatev - vzpostavitev prejšnjega stanja
Dejstvo, da dolžnik na zadnjem delu trase sanacije sploh ni izvedel, v postopku ni bilo sporno. Pravilno je zato sodišče prve stopnje mnenju izvedenke sledilo pri zaključku o izpolnitvi obveznost po izvršilnem naslovu s strani dolžnika, saj nejasnosti glede (za ta postopek) relevantnih okoliščin v zvezi z izpolnitvijo obveznosti ni bilo.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - izročilna pogodba - soglasje dedičev - zakonska domneva - darilo - darilo dediču - manj verjetna pravica - napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - vsebina napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka
Zapustnik, ki je oče petih otrok, je s svojim sinom E. E. sklenil dve izročilni pogodbi, obe v notarskem zapisu, zadnja je bila tudi zemljiškoknjižno realizirana. Po določilu 547. člena OZ je izročilna pogodba veljavna le tedaj, če se z njo strninjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo, v primeru nestrinjanja pa se izročeni deli premoženja štejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem (prvi odstavek 550. člena OZ). V obravnavani zadevi ni sporno, da ostali štirje otroci zapustnika niso sodelovali pri sklepanju izročilne pogodbe in svojega soglasja k izročitvi premoženja niso podali. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da je glede na zakonsko domnevo o darilu manj verjetna pravica pritožnika in ga zato napotilo na pravdo.
Stranka na vsebino napotitvenega sklepa ni vezana ter lahko tožbo vloži tudi glede drugih spornih dejstev. Predvsem pa mora sama (ne glede na sklep zapuščinskega sodišča) paziti na pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka in v tem okviru tudi na ustrezno pasivno legitimacijo. Vsebina napotitvenega sklepa tako stranke ne omejuje, da vloži tožbo zoper vse tiste dediče, za katere meni, da morajo glede na vsebino zahtevka sodelovati na pasivni strani.
ZVO-1 člen 4. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 21, 21/2. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik (2009) člen 11, 11/1, 11/2, 30a/1, 30a/3. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda v Občini Kamnik (2009) člen 30. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Kamnik (2018) člen 36, 36/5, 38, 38/1.
neupravičena obogatitev - plačilo komunalnih storitev - oskrba s pitno vodo - interno vodovodno omrežje - vodovodna cev - popravilo poškodovane stvari - odvajanje in čiščenje odpadnih voda - cena storitev - metodologija oblikovanja cen - merilno mesto - razlaga predpisa - namenska razlaga
Iz dobavljene pitne vode je nastala komunalna odpadna voda, zato se je, v skladu z veljavno zakonodajo, cena opravljanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode oblikovala glede na količino komunalnih odpadnih voda le v primeru, če bi imel uporabnik nameščeno merilno napravo, ki bi merila količine odpadnih voda.
Do odpisa vodarine je lahko upravičen le uporabnik, ki mu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti oziroma malomarnosti glede nastanka okvare, takšna skrbnost pa se od njega pričakuje tudi pri sanaciji okvare.
Sodišče prekine pravdni postopek v primeru, ko je odločitev v tem postopku odvisna od rešitve predhodnega vprašanja v drugem postopku. Z zahtevkom, kakršnega je tožena stranka tožeča v drugi pravdi postavila, ne pomeni rešitve predhodnega vprašanja glede lastništva spornega stanovanja. Tožena stranka je namreč postavila zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice. Ugoditev takšnemu zahtevku bi tožnika (toženca po tej tožbi) zavezovala zgolj k izstavitvi, za vknjižbo primerne listine, ne bi pa bilo s tem odločeno o lastninski pravici na sporni nepremičnini. Lastninsko pravico na nepremičninah bo-bi namreč tožena stranka pridobila šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), pravna posledica morebitne ugoditve zahtevku v drugi pravdi za izstavitev listine bi torej pomenila le odločitev o stvarnopravnem pričakovanju tu tožene stranke. Ali to stvarnopravno pričakovanje obenem vsebuje tudi toženčevo pravico do posesti, o tem v drugi pravdi glede na postavljeni zahtevek ne bo odločeno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da odločitev v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Celju ne bo pomenila rešitev predhodnega vprašanja, kar bi narekovalo prekinitev postopka v konkretni zadevi
razlog za zavrženje tožbe - zavrženje tožbe - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
Vsakdo, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku
Sodišče mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
prekinitev postopka - ugotovitev pripadajočega zemljišča - postopek denacionalizacije
ZVEtL-1 prekinitev postopka predvidena zgolj v zadevah, ko gre za ugotavljanje pripadajočega zemljišča ali druge stvarne pravice k stavbi (52. člen ZVEtL-1).
plačilo takse kot procesna predpostavka - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Zaključek, da dolžnik v danem roku sodne takse ni plačal je preuranjen, saj do dne izdaje sklepa sodišča prve stopnje 8 dnevni rok za plačilo sodne takse še ni iztekel.
ZD člen 142. OZ člen 186, 190, 393, 393/1, 393/2, 394, 395.
denarne obveznosti - deljive obveznosti - nedeljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov - domneva solidarnosti - neupravičena obogatitev - nepogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - osebna odgovornost dediča - solidarna odgovornost dedičev - obseg odgovornosti - vrednost podedovanega premoženja - meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - obremenitev nepremičnin s hipoteko
Solidarnost obveznosti se ne domneva. Ob ugotovitvi, da gre za obveznost, ki je nastala po pravilih o neupravičeni obogatitvi, sta domnevna prodajalca nepremičnin oziroma pravni nasledniki dolžna plačati svoj del obveznosti.
Osebna odgovornost dedičev se kaže v tem, da upnik zahtevka na izplačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak samo proti dediču, kot tudi v tem, da dedič odgovarja za dolg zapustnika z vsem svojim premoženjem (tudi lastnim) in ne samo s podedovanim.
Dediči morajo računati s tem, da za dolgove zapustnika odgovarjajo tudi s svojim premoženjem (do višine vrednosti podedovanega premoženja) in ne le s podedovanim, zato morajo ustrezno aktivno ravnati pri poplačilu zapustnikovih upnikov. Pri tem v svoji izbiri, kateremu upniku dati prednost pri poplačilu, niso povsem avtonomni. Če je dal zapustnik prednost določenim upnikom in dopustil, da so svoje terjatve zavarovali s hipotekami na njegovih nepremičninah, imajo enako možnost tudi dediči.
gospodarski spor majhne vrednosti - gospodarska pogodba - prodajna pogodba - pravice kupca - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - odgovornost za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje stvari - reklamacija - skrita napaka - obvestilo o napaki - pravočasnost obvestila o napaki - poziv na odpravo napake - rok za odpravo napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - odstop od pogodbe - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - razvezana pogodba - zahtevek na vračilo kupnine - dokazi in izvajanje dokazov - priznana dejstva - sklepčnost tožbe - nesklepčna tožba - odpravljiva nesklepčnost - rok za odpravo nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - kršitev razpravnega načela - odločanje o pritožbi - neizvedba naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjavljanja v postopku - načelo kontradiktornosti - nedovoljena pritožbena novota
O pritožbi je v tem sporu majhne vrednosti odločal senat. Kot bistveno vprašanje je presojal s pritožbo izpodbijano stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru kljub temu, da tožeča stranka v tožbi ni navedla datuma, ko je toženo stranko z SMS sporočilom obvestila o napaki, tožba sklepčna, ker datum, to je 10. 8. 2018 izhaja iz SMS sporočila (priloga A3) in bi bilo prisiljeno trditi, da zaradi izostanka navedbe tega datuma, ob vseh ostalih neprerekanih dejstvih v zvezi s SMS sporočilom, tožba ni sklepčna.
Ugotovljeno nesklepčnost je sodišče prve stopnje samo odpravilo tako, da je v nasprotju s 7. členom ZPP svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ampak jih je ugotovilo z vpogledom v priložene tožničine dokaze (SMS sporočila) ter toženi stranki tako onemogočilo, da se o njih izjavi (kršitev 5. člena ZPP). S tem je kršilo pravico tožene stranke do izjavljanja in načelo kontradiktornosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043628
OZ člen 619, 642. ZPP člen 12, 115, 115/1, 285.
podjemna pogodba - določitev plačila in izplačilo - materialno procesno vodstvo - nedovoljenost informativnih dokazov - prošnja za preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - pomoč prava neuki stranki
Tožena stranka v prošnji za preložitev naroka navaja zgolj to, da naj bi bil zakoniti zastopnik tožene stranke na dan naroka službeno odsoten v tujini. V prošnji za preložitev naroka zakoniti zastopnik kakršnihkoli konkretnih pojasnil o zatrjevani službeni odsotnosti ni navedel, prav tako tudi ničesar o nepredvidljivosti oziroma nujnosti dogodka. Takih razlogov niti ne navaja sedaj v pritožbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da tožena stranka ni izkazala upravičenega razloga za preložitev naroka. Tožena stranka je imela možnost obravnavanja pred sodiščem, vendar pa je ni izkoristila, ker na narok ni pristopila. Očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni utemeljen.
Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo 12. člen, 108. člen in 285. člen ZPP, ker tožene stranke kot pravno neuke stranke ni pozvalo na dopolnitev prošnje za preložitev naroka. Stranka sama je bila dolžna postopati z zahtevano skrbnostjo, ki ji v tem primeru ni zadostila. Pretirana skrb za posameznika ni v skladu s pojmovanjem le-tega kot razumnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne odločitve. Zakon sodišču takšne skrbi za stranko ne nalaga, zato skuša svojo odgovornost brez podlage prevaliti na sodišče.
obnova postopka - zavrženje predloga - novo dejstvo - nov dokaz
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da tožnik v predlogu za obnovo postopka z dopolnitvijo ni navedel novih dejstev niti ni predložil novih dokazov v smislu 10. točke 394. člena ZPP, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov predlog z dopolnitvijo na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP utemeljeno zavrglo.