• Najdi
  • <<
  • <
  • 31
  • od 35
  • >
  • >>
  • 601.
    VSC Sklep Cp 31/2021
    3.3.2021
    DEDNO PRAVO
    VSC00069177
    ZPP člen 337. ZD člen 10.
    dedna pravica - uveljavljanje dedne pravice
    V zapuščinskih postopkih po presoji pritožbenega sodišča sicer načelno ni povsem izključena uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tudi z 42. členom ZNP-1, treba pa je pri tem upoštevati naravo in namen zapuščinskega postopka, že navedene določbe ZD in upoštevati tudi, ali gre za uveljavljanje le novih dejstev, ali za uveljavljanje dedne pravice, pomembno pa je zlasti tudi, ali so bili udeleženci postopka jasno opozorjeni, kakšne obveznosti imajo v postopku in kakšne bodo posledice, če teh obveznosti do danega roka ne izpolnijo.
  • 602.
    VDSS Sodba Pdp 49/2021
    3.3.2021
    DELOVNO PRAVO
    VDS00046017
    ZDR-1 člen 33, 34, 35, 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204, 209, 261, 261/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - jemanje podkupnine
    Tožnica je v času od maja 2018 do konec julija 2018 na kliniki B., skupaj z zobozdravnico D.D., obravnavala pacientko E.E. brez napotne listine in mimo čakalnega seznama ter za opravljene storitve, ki niso bile evidentirane in obračunane ZZZS, pacientki obračunalo storitve brez pravne podlage ter prejela in si protipravno prilastila denar v skupnem znesku 920,00 EUR, zato je podan razlog za odpoved, določen v 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kršitev obveznosti iz delovnega razmerja pa ima vse znake kaznivega dejanja podkupnine po drugem odstavku 261. člena KZ-1.
  • 603.
    VSC Sklep I Cp 38/2021
    3.3.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSC00043678
    ZPP člen 206, 206/1. SZ-1 člen 111.
    prekinitev postopka - predhodno vprašanje - izpraznitev stanovanja - lastništvo stanovanja
    Sodišče prekine pravdni postopek v primeru, ko je odločitev v tem postopku odvisna od rešitve predhodnega vprašanja v drugem postopku. Z zahtevkom, kakršnega je tožena stranka tožeča v drugi pravdi postavila, ne pomeni rešitve predhodnega vprašanja glede lastništva spornega stanovanja. Tožena stranka je namreč postavila zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice. Ugoditev takšnemu zahtevku bi tožnika (toženca po tej tožbi) zavezovala zgolj k izstavitvi, za vknjižbo primerne listine, ne bi pa bilo s tem odločeno o lastninski pravici na sporni nepremičnini. Lastninsko pravico na nepremičninah bo-bi namreč tožena stranka pridobila šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), pravna posledica morebitne ugoditve zahtevku v drugi pravdi za izstavitev listine bi torej pomenila le odločitev o stvarnopravnem pričakovanju tu tožene stranke. Ali to stvarnopravno pričakovanje obenem vsebuje tudi toženčevo pravico do posesti, o tem v drugi pravdi glede na postavljeni zahtevek ne bo odločeno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da odločitev v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Celju ne bo pomenila rešitev predhodnega vprašanja, kar bi narekovalo prekinitev postopka v konkretni zadevi
  • 604.
    VSC Sklep Cp 44/2021
    3.3.2021
    ODVETNIŠTVO
    VSC00058581
    ZDOdv člen 27, 27/4.
    razlog za zavrženje tožbe - zavrženje tožbe - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
    Vsakdo, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.
  • 605.
    VSC Sklep I Cp 46/2021
    3.3.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00043491
    ZPP člen 343, 343/3, 346, 346/1.
    predlog stranke za prekinitev postopka - pravni interes za pritožbo - naknadno odpadel pravni interes - pravnomočno končan postopek
    Pravni interes je procesna predpostavka za dovoljenost pritožbe in mora obstajati ob odločanju o pritožbi.
  • 606.
    VSC Sklep I Ip 42/2021
    3.3.2021
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00045541
    ZIZ člen 34, 34/3, 53.
    ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - razlogi za ugovor
    Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom in na novem predmetu izvršbe.
  • 607.
    VSC Sklep III Cpg 8/2021
    3.3.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00044675
    ZPP člen 13, 206, 206/1.
    prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - procesna sposobnost
    Skladno s 13. členom ZPP govorimo o predhodnem vprašanju tedaj, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. V primeru dvoma o obstoju pravdne sposobnosti tako ne gre za predhodno vprašanje, temveč za procesno postavko za vodenje postopka.

    Prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ni obvezna. Tudi, če ima postopek pred drugim sodiščem kakršen koli prejudicialen pomen za razsojo, lahko sodišče prve stopnje sklene, da predhodno vprašanje reši samo. ZPP sodišču druge stopnje tudi ne daje pravne podlage za sprejem odločitve, s katero bi sodišču prve stopnje odredilo prekinitev postopka v primeru, ko slednje sklene, da bo predhodno vprašanje reševalo samo.
  • 608.
    VSL Sodba in sklep VII Kp 26460/2018
    3.3.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00044609
    KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2. ZDR-1 člen 135, 135/2, 135/3, 148, 148/1, 235. ZGD-1 člen 515, 515/1.
    ponareditev ali uničenje poslovnih listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna listina - definicija
    Prvostopno sodišče je pravilno in skladno s kriteriji v VSRS sodbi I Ips 63388/2011 z dne 9. 7. 2015 zaključilo, da je plačilna lista poslovna listina, ki jo je glede na 235. člen KZ-1 treba kvalificirati kot "drugo poslovno listino".
  • 609.
    VSC Sklep I Ip 19/2021
    3.3.2021
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC00043944
    ZFPPIPP člen 280.
    osebni stečaj - ugotovitev neobstoja terjatve - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pravnomočna sodba - hipotekarni dolžnik - stečajni postopek
    Pravnomočna sodba o neobstoju terjatve in ločitvene pravice na določenem premoženju stečajnega dolžnika ima prednost pred kasnejšo odločitvijo izvršilnega sodišča po 280. členu ZFPPIPP, čeprav slednje preverja le pravočasnost prijave terjatve in ločitvene pravice, ne spušča pa se v veljavnost nastanka ločitvene pravice in je to je stvar pravdnega postopka, ki teče zaradi prerekanja ločitvene pravice v stečajnem postopku in napotitve na pravdo ter zato sklep izvršilnega sodišča ni pravnomočna odločba o obstoju ločitvene pravice, ki bi preprečevala odločanje o njenem dejanskem obstoju v pravdnem postopku. Kot kaže je zakonodajalec pri ubeseditvi 280. člena ZFPPIPP izhajal iz prepričanja, da bo časovno odločitev izvršilnega sodišča vedno pred odločitvami pravdnega sodišča v zvezi s prerekanjem terjatev in ločitvenih pravic upnikov. Vendar je v tem primeru izjemoma pravdno sodišče prehitelo odločitev izvršilnega sodišča.
  • 610.
    VSC Sklep I Ip 43/2021
    3.3.2021
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00046161
    ZIZ člen 133, 133/1, 133/2, 133/3, 133/4.
    izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke - ustavitev izvršbe - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev v tujini
    Trditev, da je dolžnica zdaj zaposlena v Republiki Avstriji, ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, saj se ne nanaša na odločilno dejstvo, da dolžnica v Republiki Sloveniji ne prejema stalnih denarnih prejemkov, sodišče Republike Slovenije pa ni pristojno opravljati izvršbe na sredstva in predmete dolžnika v tujini.
  • 611.
    VSM Sodba IV Kp 1856/2020
    3.3.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00043689
    KZ-1 člen 57, 57/3.
    kazenska sankcija - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - pogojna obsodba - posebni pogoj - sprememba odločbe o kazenski sankciji
    Povezava med odločbo o premoženjskopravnem zahtevku in naloženim posebnim pogojem po pogojni obsodbi.
  • 612.
    VSC Sklep I Ip 38/2021
    3.3.2021
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00047535
    ZIZ člen 167, 178, 178/1, 178/2.
    izvršba na nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe - tržna vrednost nepremičnine
    Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je cenilec opravil terenski ogled, torej je upošteval lego zemljišča ter da ocenjena vrednost 25 let starega vinograda ustreza realnemu stanju, pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilec glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovoril, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.
  • 613.
    VSL Sklep IV Cp 201/2021
    3.3.2021
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00043194
    ZPND člen 3, 3/5, 19, 22b.
    preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - utemeljenost predloga po zpnd - začasni ukrepi - standard verjetnosti - verjetno izkazana dejstva - pravice žrtev po zpnd - teža kršitve - trajanje ukrepa
    Sodišče izreče ukrepe, ki so določeni v 19. členu ZPND, (tudi) v primeru, če je povzročitelj nasilja protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtev in ne zgolj takrat, ko je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju (3. člen ZPND). Zakonska opredelitev nasilja je tudi ravnanje, s katero povzročitelj nasilja povzroči pri žrtvi strah, ponižanje, ogroženost ali duševno stisko, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe (peti odstavek 3. člena ZPND). Če so te zakonske predpostavke izkazane, sodišče izreče ukrepe le v primeru, če je žrtev vložila predlog v šestih mesecih, od kar je povzročitelj nasilja zadnjič posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtve (četrti odstavek 22.b člen ZPND).

    Srž spora so nerazčiščeni odnosi med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ki se kažejo skozi njuno neprimerno komunikacijo, ki je obojestransko žaljiva in jima povzroča duševne stiske, kar se posledično odraža tudi v neizvajanju stikov nasprotnega udeleženca z drugo predlagateljico. Pomembno je tudi dejstvo, da iz ravnanj prve predlagateljice ne izhaja, da bi bila zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca ogrožena oziroma da bi doživljala strah, kar bi narekovalo potrebo po zaščiti prvo predlagateljice z ukrepi po ZPND.
  • 614.
    VSM Sklep II Kp 65979/2019
    3.3.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00044594
    DZ člen 67, 68.. ZGD-1 člen 35.. ZFPPIPP člen 245, 245/1.. ZKP člen 144, 144-6, 371, 371/1, 371/1-5.
    zavrnitev zahteve za preiskavo - obseg pooblastila prokurista - skupno premoženje zakoncev - obtožba upravičenega tožilca - poslovni delež kot skupno premoženje - oškodovanec kot tožilec
    V skladu z določili 35. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) pa sme prokurist opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvajati in obremenjevati nepremičnine, za kar mora imeti posebno pooblastilo, v mejah teh upravičenj pa zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Že iz takšne zakonske dikcije izhaja, da prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, ki bi bil (samodejno) upravičen zastopati družbo v okviru prevzema kazenskega pregona oziroma podaji zahteve za preiskavo, temveč je funkcija prokurista primarno vezana na pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, pri čemer je seveda prokuristu lahko podeljeno posebno pooblastilo za določena dejanja, ki tak okvir presegajo, vendar kaj takega pritožnica ne zatrjuje, niti to ne izhaja iz podatkov spisa. Poslovni delež pa pomeni le članstvo, skupek upravičenj družbenika, predmet imetništva in imetništvo pravic družbenika, pri čemer družbenik ni nikoli lastnik družbe, temveč je le lastnik poslovnega deleža. Sicer načeloma velja, da predstavljajo skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze ali življenjske skupnosti zakoncev (67. člen Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ), ter da skupno premoženje zakoncev pripada slednjima skupaj, pri čemer deleži vsakega od njiju niso določeni (prvi odstavek 68. člena DZ). Vendar pa navedbe o skupnem premoženju zakoncev niso relevantne v obravnavani zadevi, ko je šlo za kapitalsko gospodarsko družbo, kjer je premoženje družbe ločeno od premoženja njenih družbenikov.
  • 615.
    VDSS Sklep Pdp 59/2021
    3.3.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00045845
    ZDR-1 člen 200, 200/3.
    zavrženje tožbe - zamuda roka
    Tožnik zmotno meni, da je rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 procesni rok. Navedeni rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok in s potekom takega roka pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha.
  • 616.
    VDSS Sodba Pdp 68/2021
    3.3.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00045857
    ZDR-1 člen 94, 94/3, 94/5, 111, 111/3.. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
    višina - stroški postopka - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
    Sodišče prve stopnje je pri presoji odškodnine v višini plačila za čas izgubljenega odpovednega roka, do katere je upravičen tožnik na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1, pravilno upoštevalo določbo tretjega odstavka 94. člena ZDR-1, ki določa minimalne odpovedne roke v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Na podlagi dejstva, da je bil tožnik zaposlen pri toženki 7 let (od 1. 1. 2006 do 27. 12. 2013), je štelo, da bi znašal odpovedni rok 40 dni (30 dni, ker je bil zaposlen pri toženki več kot eno leto, in nato 5 krat po 2 dni za vsako leto nad dve leti). Za 40 dni mu je ob upoštevanju plače v višini 2.209,88 EUR prisodilo 3.024,45 EUR, v presežku je zahtevek iz tega naslova utemeljeno zavrnilo.
  • 617.
    VSC Sklep I Ip 40/2021
    3.3.2021
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00045615
    ZIZ člen 38, 38/5.
    izvršilni stroški - potrebnost - krivdno načelo
    Za razliko od 154. člena ZPP, ki pri odločanju o pravdnih stroških izhaja iz načela causae (načelo uspeha; stroške krije stranka, ki je dala povod za tožbo, t. j. stranka, ki v postopku ni uspela), pravila o stroških izvršilnega postopka izhajajo iz načela culpae (načelo krivde). Zaradi neplačila zapadle terjatve je namreč krivda za tek izvršilnega postopka na dolžniku, razen v kolikor iz okoliščin konkretnega primera ne izhaja, da je upnik stroške dolžniku neutemeljeno povzročil.
  • 618.
    VSM Sklep II Kp 59269/2020
    3.3.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00043513
    KZ-1 člen 42, 228, 228/1, 228/2. ZOPOKD člen 4. ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 269/1-2.
    kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis dejanja v obtožnem aktu
    Najbolj natančna označba okoliščin iz 2. točke prvega odstavka 269. člena ZKP je standard za najboljši možni približek popolni označbi okoliščin.

    Alternativno predpisana aktivni in pasivni način izvršitve domnevno storjenega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika še ne pomeni, da se načina pojmovno izključujeta.

    Končno, v popravljeni obtožnici je pravna podlaga za odgovornost pravne osebe ustrezno navedena, pri čemer je posebej opozoriti na besedilo prvega odstavka 42. člena KZ-1 in na uvodno besedilo 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, po kateri je lahko storilec kaznivega dejanja le fizična oseba.
  • 619.
    VSL Delna sodba in sklep I Cpg 565/2020
    3.3.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00047016
    OZ člen 18, 18/1, 58, 275, 434, 434/1, 434/2, 434/3, 610, 610/1. ZPP člen 312, 312/1, 314, 314/1, 355, 355/1. SPZ člen 115.
    poslovni prostor - najemna pogodba - prodaja nepremičnine - obratovalni stroški - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - aktivna stvarna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - prevzem izpolnitve - plačilo najemnine - podnajemna pogodba - obstoj najemne pogodbe - pomanjkljiva oblika - konvalidacija - zmotna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču
    SPZ (člen 115) kot zavezanca za plačilo obratovalnih stroškov določa lastnika posamezne etažne enote in ne najemnika. Najemnika kot zavezanca za plačilo tovrstnih stroškov ne določa niti ZPSPP. Res je sicer, da se lastnik (dolžnik) in najemnik (tretji) lahko dogovorita, da bo slednji izpolnil lastnikovo (dolžnikovo) obveznost nasproti upravičencu do plačila obratovalnih stroškov (upniku). Vendar pa je takšen dogovor med lastnikom in najemnikom mogoče šteti le kot dogovor o prevzemu izpolnitve (prvi odstavek 434. člena OZ). V tem primeru najemnik odgovarja lastniku, če ne izpolni pravočasno obveznosti upniku in ta zahteva izpolnitev do lastnika (drugi odstavek 434. člena OZ). Vendar najemnik ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato, tudi če bi bila tožeča stranka upnik za plačilo obratovalnih stroškov, nasproti toženi stranki kot najemnici zadevnih prostorov ne bi imela nobene pravice (tretji odstavek 434. člena OZ).

    Ker je podnajemna pogodba po vsebini najemna pogodba (le da jo tretji namesto z lastnikom sklene z najemnikom), pisno najemno pogodbo pa sta pravdni stranki že imeli sklenjeno, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče šteti, da do preoblikovanja najemnega razmerja v podnajemnega ni prišlo zgolj zato, ker pravdni stranki po prodaji zadevni prostorov nista sklenili nove (pisne) podnajemne pogodbe. Sklepanje takšne pogodbe bi bilo v resnici nesmiselno, saj se dejansko ni nič spremenilo – če bi pravdni stranki sklepali novo podnajemno pogodbo, bi se eventualno spremenil le naslov, ostala pogodbena določila pa bi ostala enaka. Tudi sicer odsotnost pisne podnajemne pogodbe v konkretnem primeru ne vpliva na njeno veljavnost, glede na to, da je med pravdnima strankama obstajalo soglasje za nadaljevanje najemnega razmerja in da je skladno z njim tožena stranka te prostore še po prodaji uporabljala, tožeči stranki pa za uporabo ves čas trajanja najemnega razmerja v pretežni meri plačevala najemnino in obratovalne stroške (58. člen OZ).
  • 620.
    VSC Sklep I Ip 24/2021
    3.3.2021
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00047537
    ZIZ člen 53, 53/2. ZDavP-2 člen 49, 49/4, 126, 126/2, 145, 145/2-2.
    seznam izvršilnih naslovov - zastaranje - anatocizem - obračun davkov in prispevkov - pretrganje zastaranja
    Pritožba se neutemeljeno zavzema, da obračuni prispevkov ne predstavljajo izvršilnega naslova. Skladno z 2. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov izvršljiv obračun davka. Po četrtem odstavku 49. člena ZDavP-2 obračun davka zajema davčni obračun, obračun davčnega odtegljaja in obračun prispevkov za socialno varnost.
  • <<
  • <
  • 31
  • od 35
  • >
  • >>