Tožnik zmotno meni, da je rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 procesni rok. Navedeni rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok in s potekom takega roka pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha.
Za razliko od 154. člena ZPP, ki pri odločanju o pravdnih stroških izhaja iz načela causae (načelo uspeha; stroške krije stranka, ki je dala povod za tožbo, t. j. stranka, ki v postopku ni uspela), pravila o stroških izvršilnega postopka izhajajo iz načela culpae (načelo krivde). Zaradi neplačila zapadle terjatve je namreč krivda za tek izvršilnega postopka na dolžniku, razen v kolikor iz okoliščin konkretnega primera ne izhaja, da je upnik stroške dolžniku neutemeljeno povzročil.
Prvostopno sodišče je pravilno in skladno s kriteriji v VSRS sodbi I Ips 63388/2011 z dne 9. 7. 2015 zaključilo, da je plačilna lista poslovna listina, ki jo je glede na 235. člen KZ-1 treba kvalificirati kot "drugo poslovno listino".
izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke - ustavitev izvršbe - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev v tujini
Trditev, da je dolžnica zdaj zaposlena v Republiki Avstriji, ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, saj se ne nanaša na odločilno dejstvo, da dolžnica v Republiki Sloveniji ne prejema stalnih denarnih prejemkov, sodišče Republike Slovenije pa ni pristojno opravljati izvršbe na sredstva in predmete dolžnika v tujini.
ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/6. ZUreP-2 člen 297, 297/2. ZNP člen 37.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - prodajna pogodba za nepremičnino - urejanje prostora - upravni organ - odločba upravnega organa - razlastitveni upravičenec - denarno nadomestilo - sporazum o odškodnini ali nadomestilu
Dogovor o ceni v prodajni pogodbi s 3. 2. 2006 ne more predstavljati sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu. Po eni strani zato, ker kupnina ni odškodnina za razlaščene nepremičnine, po drugi strani pa tudi zato, ker je do razlastitve prišlo bistveno kasneje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043513
KZ-1 člen 42, 228, 228/1, 228/2. ZOPOKD člen 4. ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 269/1-2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis dejanja v obtožnem aktu
Najbolj natančna označba okoliščin iz 2. točke prvega odstavka 269. člena ZKP je standard za najboljši možni približek popolni označbi okoliščin.
Alternativno predpisana aktivni in pasivni način izvršitve domnevno storjenega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika še ne pomeni, da se načina pojmovno izključujeta.
Končno, v popravljeni obtožnici je pravna podlaga za odgovornost pravne osebe ustrezno navedena, pri čemer je posebej opozoriti na besedilo prvega odstavka 42. člena KZ-1 in na uvodno besedilo 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, po kateri je lahko storilec kaznivega dejanja le fizična oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00047016
OZ člen 18, 18/1, 58, 275, 434, 434/1, 434/2, 434/3, 610, 610/1. ZPP člen 312, 312/1, 314, 314/1, 355, 355/1. SPZ člen 115.
poslovni prostor - najemna pogodba - prodaja nepremičnine - obratovalni stroški - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - aktivna stvarna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - prevzem izpolnitve - plačilo najemnine - podnajemna pogodba - obstoj najemne pogodbe - pomanjkljiva oblika - konvalidacija - zmotna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču
SPZ (člen 115) kot zavezanca za plačilo obratovalnih stroškov določa lastnika posamezne etažne enote in ne najemnika. Najemnika kot zavezanca za plačilo tovrstnih stroškov ne določa niti ZPSPP. Res je sicer, da se lastnik (dolžnik) in najemnik (tretji) lahko dogovorita, da bo slednji izpolnil lastnikovo (dolžnikovo) obveznost nasproti upravičencu do plačila obratovalnih stroškov (upniku). Vendar pa je takšen dogovor med lastnikom in najemnikom mogoče šteti le kot dogovor o prevzemu izpolnitve (prvi odstavek 434. člena OZ). V tem primeru najemnik odgovarja lastniku, če ne izpolni pravočasno obveznosti upniku in ta zahteva izpolnitev do lastnika (drugi odstavek 434. člena OZ). Vendar najemnik ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato, tudi če bi bila tožeča stranka upnik za plačilo obratovalnih stroškov, nasproti toženi stranki kot najemnici zadevnih prostorov ne bi imela nobene pravice (tretji odstavek 434. člena OZ).
Ker je podnajemna pogodba po vsebini najemna pogodba (le da jo tretji namesto z lastnikom sklene z najemnikom), pisno najemno pogodbo pa sta pravdni stranki že imeli sklenjeno, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče šteti, da do preoblikovanja najemnega razmerja v podnajemnega ni prišlo zgolj zato, ker pravdni stranki po prodaji zadevni prostorov nista sklenili nove (pisne) podnajemne pogodbe. Sklepanje takšne pogodbe bi bilo v resnici nesmiselno, saj se dejansko ni nič spremenilo – če bi pravdni stranki sklepali novo podnajemno pogodbo, bi se eventualno spremenil le naslov, ostala pogodbena določila pa bi ostala enaka. Tudi sicer odsotnost pisne podnajemne pogodbe v konkretnem primeru ne vpliva na njeno veljavnost, glede na to, da je med pravdnima strankama obstajalo soglasje za nadaljevanje najemnega razmerja in da je skladno z njim tožena stranka te prostore še po prodaji uporabljala, tožeči stranki pa za uporabo ves čas trajanja najemnega razmerja v pretežni meri plačevala najemnino in obratovalne stroške (58. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL00048493
ZPP člen 1. ZPVPJN člen 1, 1/1, 1/2. ZJN-2 člen 57, 57/1, 57/1-8, 57/2, 63a, 63a/1, 63a/1-1. OZ člen 5, 6, 10, 346. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 98/1, 98/2. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 3, 3/1, 3/3. Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 člen 152, 152/1.
sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - revizija evropskih strukturnih skladov - nadzor nad namensko porabo sredstev - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - smernice COCOF - pogodba o sofinanciranju - trditveno in dokazno breme - finančni popravek - pristojnosti Državne revizijske komisije - kršitev pravil javnega naročanja - obstoj škode - podzakonski predpis - zastaralni rok - splošni zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok - obrestni zahtevek
Po določbi prvega odstavka 98. člena Uredbe št. 1083/2006 imajo države članice prvostopenjsko odgovornost za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo okoliščin izvajanja ali nadzora projektov ali operativnih programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov. Po določbi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena izvede država članica potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju projektov ali operativnih programov, popravki države članice pa obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa, država pa upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada. Ta določba, ki hkrati določa tudi merila, predstavlja neposredno podlago za odmero finančnih popravkov.
Ker je pogoj za finančni popravek škodovanje oz. možnost škodovanja sredstvom EU, škoda, ki bi nastala tožnici, ni pogoj za izrek finančnega popravka.
Glavni namen postopkov oddaje javnih naročil je gospodarna nabava blaga, storitev in gradenj, kar v prvi vrsti pomeni dosego (naj)nižje cene. Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja tako že same po sebi ustvarijo domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva. Stranka zato s trditvami o izvedenih finančnih popravkih zaradi ugotovljenih nepravilnosti, v katerih so implicitno zajete tudi trditve o škodi na proračunskih sredstvih, zadosti (svojemu) trditvenemu bremenu glede škodljivega vpliva na porabo proračunskih sredstev.
Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet je bila s sklepom prvostopenjskega sodišča ustavljena, saj je sodišče prve stopnje z vpogledom v register transakcijskih računov fizičnih oseb ugotovilo, da dolžnik nima odprtega transakcijskega računa pri nobeni organizaciji za plačilni promet. Prav tako je bila ustavljena izvršba na premičnine, saj rubež premičnin ni bil uspešen, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe.
Upnik je zato upravičeno poizvedoval ali je dolžnik lastnik kakšne nepremičnine, da bi lahko predlagal drugo izvršilno sredstvo (t. j. izvršbo na nepremičnine), da bi prišel do poplačila svoje terjatve.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - neupravičen izostanek z naroka - zahteva za izvedbo naroka - zahteva za izločitev sodnika - oprava naroka - izdaja sodbe - obvestitev stranke o zavrnitvi predloga za preložitev naroka
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti izdalo na podlagi določbe 3. odstavka 454. člena ZPP. Po tej določbi izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa na narok ne pride, čeprav je bila v redu vabljena.
Toženec razpravljajoči sodnici, ki je kljub njegovi zahtevi za izločitev dne 30. 9. 2020 opravila razpisan narok v njegovi odsotnosti, neutemeljeno očita kršitev iz 1. odstavka 74. člena ZPP. Določba 74. člena ZPP namreč pooblašča sodnika, da lahko kljub zahtevi za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred sodiščem konča. Ker je bila torej njegova zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP zavrnjena kot neutemeljena pred izdajo izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave, obstoja kakšnih drugih izločitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP pa toženec tudi v pritožbi ne navaja, zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.
Zakon tudi ne predpisuje obveznosti sodišča, da bi moralo o sprejetem sklepu, da prošnji za preložitev naroka ne bo ugodilo, obvestiti stranko, ki je preložitev predlagala, takšna pa je tudi ustaljena in enotna sodna praksa sodišč, ki je že zavzela stališče, da se mora stranka, če ne prejme obvestila o preklicu naroka, le-tega udeležiti, ker sicer sam odgovarjajo za morebitne posledice izostanka z naroka.
Posledic neopravičenega izostanka z naroka 3. odstavek 454. člena ZPP ne veže zgolj na poravnalni oziroma prvi narok za glavno obravnavo, zato sta pravna teorija in tudi sodna praksa že zavzeli stališče, da posledice izostanka nastopijo zaradi izostanka iz kateregakoli naroka.
ZD člen 142. OZ člen 186, 190, 393, 393/1, 393/2, 394, 395.
denarne obveznosti - deljive obveznosti - nedeljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov - domneva solidarnosti - neupravičena obogatitev - nepogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - osebna odgovornost dediča - solidarna odgovornost dedičev - obseg odgovornosti - vrednost podedovanega premoženja - meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - obremenitev nepremičnin s hipoteko
Solidarnost obveznosti se ne domneva. Ob ugotovitvi, da gre za obveznost, ki je nastala po pravilih o neupravičeni obogatitvi, sta domnevna prodajalca nepremičnin oziroma pravni nasledniki dolžna plačati svoj del obveznosti.
Osebna odgovornost dedičev se kaže v tem, da upnik zahtevka na izplačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak samo proti dediču, kot tudi v tem, da dedič odgovarja za dolg zapustnika z vsem svojim premoženjem (tudi lastnim) in ne samo s podedovanim.
Dediči morajo računati s tem, da za dolgove zapustnika odgovarjajo tudi s svojim premoženjem (do višine vrednosti podedovanega premoženja) in ne le s podedovanim, zato morajo ustrezno aktivno ravnati pri poplačilu zapustnikovih upnikov. Pri tem v svoji izbiri, kateremu upniku dati prednost pri poplačilu, niso povsem avtonomni. Če je dal zapustnik prednost določenim upnikom in dopustil, da so svoje terjatve zavarovali s hipotekami na njegovih nepremičninah, imajo enako možnost tudi dediči.
plačilo takse kot procesna predpostavka - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Zaključek, da dolžnik v danem roku sodne takse ni plačal je preuranjen, saj do dne izdaje sklepa sodišča prve stopnje 8 dnevni rok za plačilo sodne takse še ni iztekel.
izvršba na nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe - tržna vrednost nepremičnine
Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je cenilec opravil terenski ogled, torej je upošteval lego zemljišča ter da ocenjena vrednost 25 let starega vinograda ustreza realnemu stanju, pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilec glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovoril, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - utemeljenost predloga po zpnd - začasni ukrepi - standard verjetnosti - verjetno izkazana dejstva - pravice žrtev po zpnd - teža kršitve - trajanje ukrepa
Sodišče izreče ukrepe, ki so določeni v 19. členu ZPND, (tudi) v primeru, če je povzročitelj nasilja protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtev in ne zgolj takrat, ko je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju (3. člen ZPND). Zakonska opredelitev nasilja je tudi ravnanje, s katero povzročitelj nasilja povzroči pri žrtvi strah, ponižanje, ogroženost ali duševno stisko, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe (peti odstavek 3. člena ZPND). Če so te zakonske predpostavke izkazane, sodišče izreče ukrepe le v primeru, če je žrtev vložila predlog v šestih mesecih, od kar je povzročitelj nasilja zadnjič posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtve (četrti odstavek 22.b člen ZPND).
Srž spora so nerazčiščeni odnosi med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ki se kažejo skozi njuno neprimerno komunikacijo, ki je obojestransko žaljiva in jima povzroča duševne stiske, kar se posledično odraža tudi v neizvajanju stikov nasprotnega udeleženca z drugo predlagateljico. Pomembno je tudi dejstvo, da iz ravnanj prve predlagateljice ne izhaja, da bi bila zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca ogrožena oziroma da bi doživljala strah, kar bi narekovalo potrebo po zaščiti prvo predlagateljice z ukrepi po ZPND.
stečajni postopek nad pravno osebo - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Upnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj so bile upnici v tem stečajnem postopku priznane vse njene terjatve po šestem odstavku 296. člena ZFPPIPP, ki jih je zatrjevala in ki izhajajo iz njenega Seznama izvršilnih naslovov.
novote v zapuščinskem postopku - nova dejstva ali dokazi - uveljavljanje dedne pravice
V zapuščinskih postopkih po presoji pritožbenega sodišča sicer načelno ni povsem izključena uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tudi z 42. členom ZNP-1, treba pa je pri tem upoštevati naravo in namen zapuščinskega postopka, že navedene določbe ZD in upoštevati tudi, ali gre za uveljavljanje le novih dejstev, ali za uveljavljanje dedne pravice, pomembno pa je zlasti tudi, ali so bili udeleženci postopka jasno opozorjeni, kakšne obveznosti imajo v postopku in kakšne bodo posledice, če teh obveznosti do danega roka ne izpolnijo.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - nedenarna terjatev - vzpostavitev prejšnjega stanja
Dejstvo, da dolžnik na zadnjem delu trase sanacije sploh ni izvedel, v postopku ni bilo sporno. Pravilno je zato sodišče prve stopnje mnenju izvedenke sledilo pri zaključku o izpolnitvi obveznost po izvršilnem naslovu s strani dolžnika, saj nejasnosti glede (za ta postopek) relevantnih okoliščin v zvezi z izpolnitvijo obveznosti ni bilo.
pogoji za prekinitev postopka - bodoče negotovo dejstvo - napotitev dediča na pravdo
Pritožbeno sodišče se strinja s predlagateljico, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, ker se sodišče pri razlogih prekinitve postopka sklicuje na bodoče dejstvo, ki do izdaje izpodbijanega sklepa (8. 9. 2020) sploh še ni nastalo.