KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00044692
KZ-1 člen 7, 7/2, 92, 94.
uporaba milejšega zakona - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši - zastaranje izvršitve sankcije - pravnomočna oprostilna sodba v kazenskem postopku - neprava obnova kazenskega postopka
Presoja o milejšem zakonu v smislu določbe drugega odstavka člena 7 KZ-1 pred pravnomočnostjo sodbe omejuje izključno na tiste določbe in institute kazenskega materialnega prava, ki so glede na okoliščine konkretnega primera relevantne v tistem trenutku, ko se konkretni osebi sodi in ki vplivajo na njen položaj do nastopa pravnomočnosti sodbe. Presoja, kateri zakon pa je za storilca milejši z vidika zastaranja izvršitve izrečene kazni, pa v pravnomočni sodbi ni zajeta. Že prvo sodišče je, upoštevajoč pri tem obstoječo sodno prakso, ki je pri tem enotna, pritožniku pravilno pojasnilo, da se vprašanje, kdaj zastara izvršitev kazni, pojavi šele v fazi izvrševanja izrečene kazni, torej v vsakem primeru po pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - sklep o prošnji za podaljšanje roka - končanje postopka - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan, druge sklepe pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek (447. člen ZPP).
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 256/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - dejanje storjeno v škodo upnikov - odplačno razpolaganje - izpodbijanje odplačnega razpolaganja - prodaja nepremičnine - sprememba oblike premoženja - sprememba dolžnikovega premoženja iz stvarne v denarno obliko - realna subrogacija - poslabšanje pravnega položaja - odplačni pravni posel - objektivni in subjektivni pogoj - oškodovanje upnikov - subjektivni element izpodbijanja
Ustavno sodišče je posredno omenilo, da bi bilo lahko ustavno sporno stališče, da nadomestitev ene oblike premoženja z drugo nima negativnega učinka na upnikovo možnost uveljavljanje terjatve, ker dolžnikov skupni obseg premoženja ostaja enak.
Če obstajajo na eni strani pri odsvajanju nepremičninega premoženja različne varovalke, ki onemogočajo netransparenten prenos (zahtevana obličnost in vpis v zemljiško knjigo), pa na drugi strani v primeru razpolaganja z denarnimi sredstvi dolžnika ni varovalke, ki bi onemogočila netransparenten prenos takega premoženja. Pri razpolaganju z dolžnikovim premoženjem je poleg tega potrebno razmejiti običajno razpolaganje od neobičajnega.
kaznivo dejanje zlorabe položaja - čas storitve kaznivega dejanja - zastaranje - tek zastaralnega roka - relativni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Kaznivo dejanje zlorabe položaja je bilo lahko storjeno najkasneje na dan, ko sta imela osumljenca še zadnji dan funkciji v organih družb. To kaznivo dejanje namreč lahko storijo le osebe pri opravljanju gospodarske dejavnosti, osumljenca kot člana družb torej v očitanem obdobju v letih 2007 in 2008. Kdaj je dejansko prišlo do uvedbe stečajnega postopka kot posledice njunih dejanj, na presojo časa storitve kaznivega dejanja ne vpliva.
Kazenski pregon bi za osumljenca, ob upoštevanju desetletnega zastaralnega roka, lahko zastaral dne 22. 9. 2018, vendar je ob tem ugotoviti, da je bila dne 5. 3. 2018 zoper osumljenca vložena zahteva za preiskavo, kar je povzročilo pretrganje teka zastaralnega roka.
spor iz družinskih razmerij - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
V obravnavani zadevi je bila tožba vložena že v letu 2015, zato je sodišče pri odmeri stroškov pravilno izhajalo iz določila 413. člena ZPP, ki v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki omogoča uporabo prostega preudarka. Tega je tudi ustrezno uporabilo, upoštevajoč, da sta obe stranki pripomogli k dolgotrajnosti postopka, ki se je glede zaupanja otrok v vzgojo in varstvo ter stikov, kjer so bila razhajanja največja, po štirih letih končal s sodno poravnavo. Z odločitvijo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (razen stroškov izvedenke), je sodišče upoštevalo tudi njihovo različno višino, saj so ti tožniku, ki je v postopku ves čas imel pooblaščenko, nastali v večji meri, in je takšna odločitev za toženko ugodna.
Uporaba prostega preudarka namreč zasleduje cilj postopkovne pravičnosti, torej sodišču omogoča, da se pri porazdelitvi stroškovnega bremena poleg uspeha v postopku upoštevajo tudi njegov namen, procesna ravnanja strank ter upravičenost posameznih dokaznih predlogov, ne pa izravnalne pravičnosti glede na premoženjsko stanje udeležencev postopka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - sodba na podlagi odpovedi - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker se na podlagi tretjega odstavka 338. člena ZPP sodba na podlagi odpovedi lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o odpovedi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana bistvena kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP niti ni bilo izkazano, da je bila izjava dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da izvedenec ni imel nobene podlage, ko je v delovni čas tožnika vračunal še 15 minut za pripravo. Pravilnik o izvajanju nalog upravljavca prevozov in voznega osebja, ki ga je sprejela toženka, določa, da med druge delovne obveze spadajo dnevni preventivni pregledi vozil (pred pričetkom vožnje) in druge obveze (začetni vpisi v evidenco, pregled tovora pred vožnjo). Ob upoštevanju navedene pravne podlage je sodni izvedenec v tožnikov delovni čas pravilno vštel 15 minut dnevno za preventivne preglede.
Ker temelji obveznost toženke na pogodbi o zavarovanju odgovornosti, je z vidika obveznosti toženke, pravno nepomembno razlikovanje med objektivno in krivdno obliko odškodninske odgovornosti. Najprej je bistveno, katera tveganja sta pogodbenika vključila v zavarovalno pogodbo odgovornosti in katera tveganja sta na drugi strani izključila. Toženka - zavarovalnica v prvi vrsti ne odgovarja zato, ker bi bila "odškodninsko odgovorna" (objektivno ali subjektivno), temveč zaradi pogodbenega prevzema odgovornosti sklenitelja zavarovanja.
Pritožnik se na vabilo sodišča na zaslišanje neupravičeno ni odzval, svojega izostanka z naroka za zaslišanje z dne 6. 10. 2020, tudi ni naknadno opravičil. Sodišče prve stopnje se je glede na tako procesno situacijo odločilo odrediti prisilni privod, ki je 18. 1. 2021 tudi bil realiziran, v zvezi s čimer so nastali stroški, ki pa jih je dolžan kriti pritožnik, saj je on tisti, ki je povzročil potrebo po nastanku teh stroškov z neupravičenim izostankom z naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046241
ZPP člen 158. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 15.
stroški postopka - umik predloga - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov z otrokom - sodna intervencija - povod za tožbo
Odločitev, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, temelji na ugotovitvah, da so obstajale težave pri izvrševanju stikov med upnikom in hčerjo, ki so se uredile s pomočjo centra za socialno delo in zaradi sodne intervencije, in da zato upniku ni mogoče očitati, da predlog ni bil vložen zaradi varovanja otrokove koristi in da dolžnica ni dala povoda za predlog.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - jezik v postopku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Ker je torej izkazano, da je storilec kljub pritožbenim zatrjevanjem, da ne govori nemškega jezika, s tujimi organi komuniciral v nemškem jeziku, četudi s pomočjo Google prevajalnika, so pristojni organi Republike Avstrije imeli podlago za domnevo, da storilec razume nemški jezik, saj jih o tem, da so pritožbe sestavljene z Google prevajalnikom, ni obvestil, in so zato komunicirali z njim zgolj v nemškem jeziku. Storilec se glede na tako procesno situacijo v predmetnem postopku ne more uspešno sklicevati na nerazumevanje jezika, v katerem je potekal postopek, kar bi sicer lahko predstavljalo razlog za zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev po 9. točki 186. člena ZSKZDČEU-1.
ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - takojšen umik
Prvi odstavek 158. člena ZPP se namreč ne uporablja samo pri izrecnem umiku tožbe, temveč vselej, kadar tožba po samem zakonu velja za umaknjeno. Po prvem odstavku 158. člena ZPP fikcija umika zaradi neplačila sodne takse ni razlog, zaradi katerega bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve stroškov postopka toženi stranki. Edina izjema od pravila, da mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti toženi stranki s postopkom nastale stroške, je namreč takojšen umik tožbe po izpolnitvi tožbenega zahtevka, česar pa sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ugotovilo.
Zakupna pogodba med zapustnikom in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je izrecno določala pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi lahko bil zakup predmet dedovanja. Ker je Sklad sodišče obvestil, da prvi od pogojev za dedovanje zakupne pogodbe ni izpolnjen, je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o deodvanju, saj se je vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za podedljivo pravico, izkazalo kot sporno.
Sodišče prve stopnje je kot objektivne okoliščine upoštevalo težo obdolžencu očitanih kaznivih dejanj (da gre za eno izmed težjih kaznivih dejanj zoper javni red in mir, saj je zagrožena kazen zapora do treh let) ter način in okoliščine storitve kaznivih dejanj (prvega oškodovanca naj bi napadel, ko je bil močno opit in se ni mogel braniti, drugemu pa naj bi celo grozil, da ga bo ubil in pri napadu naj bi uporabil tudi nož, s katerim naj bi ga poškodoval, obema pa naj bi povzročil lahke telesne poškodbe ter ju pri tem tudi močno prestrašil).
ZD člen 163, 173, 214, 214/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 355, 355/1, 365, 365-3.
postopanje sodišča v zapuščinskem postopku - sklep o dedovanju - ugotovitev obsega zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - višina denarnih sredstev na računu - seznanitev s podatki - dolžnost seznanitve - priglasitev k dedovanju - izjava o sprejemu dediščine - zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Dedinja v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo celotnega obsega zapustničinega premoženja in da se zato ni mogla izreči o svojih morebitnih zahtevkih, povezanih z dedovanjem. S tem je bila prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic, ki so predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045007
ZNP člen 9. ZPP člen 82, 329, 329/4.
delitev solastnine - napotitev na pravdo ali drug postopek - razglasitev pogrešanca za mrtvega - predhodno vprašanje - ugotovitev lastninske pravice - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina
Pritožniki so zatrjevali, da predlagateljica in 5.-7. nasprotne udeleženke niso solastnice nepremičnine, čeprav to izhaja iz podatkov iz zemljiške knjige, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno napotilo pritožnike, da vložijo tožbo za ugotovitev drugačnega lastninskega stanja, kot izhaja iz zemljiške knjige.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044214
OZ člen 662, 662/1, 662/2.
odškodninska odgovornost izvajalca del - gradbena pogodba - potrošniška pogodba - napaka v solidnosti gradbe - vzrok za napako - nadzorni inženir - izvajanje nadzora - vgradnja toplotne črpalke - roki za uveljavljanje sodnega varstva
Nadzorni inženir mora nadzorovati izvajalca in izvajanje del ter pri tem zagotoviti, da gradnja poteka v skladu s projektom. Nadzorni inženir zato odgovarja za tiste napake, ki so posledica nestrokovnega načina opravljanja del, če bi slednje pri skrbnem nadzoru lahko preprečil.
Dejstvo, da je druga toženka preizkus pretočnosti opravila na običajen način, ne zadošča. Opraviti bi ga morala dovolj skrbno (kot dober strokovnjak) in skladno s pravili stroke. Če bi res tako ravnala, bi mogla in morala zaznati slabši pretok na eni od geosond.
Do stisnjenja cevi, ki je vzrok za slabšo pretočnost, je prišlo med izvajanjem del, ki jih je opravljala druga toženka, in ne morebiti kasneje. Do stisnjenja cevi je po mnenju izvedenca lahko prišlo že ob samem vstavljanju cevi v vrtino ali kasneje ob izpiranju vrtine, nazadnje pa ob vbrizgavanju cementnega polnila, ki zaščiti cevi pred morebitnim zunanjim poškodovanjem. Vsa ta opravila je izvajala druga toženka, kar pomeni, da vzrok za napako in obravnavano škodo izvira iz njene odgovornostne sfere.
začasna odredba v družinskih sporih - ureditev stikov otroka s staršem - določitev obsega stikov - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka
Pojasnilo, da se do drugačne odločitve stiki med toženko in mld. otrokom zaenkrat ne razširijo, ne sodi v izrek, marveč v obrazložitev, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del razveljavilo.
ZNB člen 4, 4/1, 10, 39, 39/1, 39/1-2, 57, 57/1, 57/1-14,. ZP-1 člen 2, 106, 106/4, 106/4-1, 156, 156/1, 106, 106/3, 106/4, 106/4-1, 163, 163/3. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2a. URS člen 32, 32/2,.
prekršek - zaščitna maska - nošenje mask - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odlok - dopolnilna norma - omejitev gibanja - dejanje ni prekršek
Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 ni dopolnilna norma 2. točki prvega odstavka 39. člena ZNB, saj ne določa prostorske ali časovne omejitve gibanja, temveč odreja obveznost, konkretno nošenje mask, ki je ZNB v določbi 39. člena ne vsebuje.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - prisilni ukrep - ukrep pridržanja - nujnost ukrepa - duševna bolezen - blodnjavost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - osebnostne pravice
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ali če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.