Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku, če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje ali če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe.
Iz dolžničinih navedb, da zarubljenega viličarja ni na njenem naslovu in da ji ni znano, kjer bi lahko bil, vsekakor izhaja ravnanje, ki pomeni skrivanje zarubljenega premoženja, hkrati pa tudi oviranje izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj, saj je dolžnica preprečila opravo dražbe.
Namen kaznovanje dolžnika je v tem, da se vpliva na njegovo voljo, naj opravi ravnanja, ki so nujna za učinkovito varstvo upnika, oziroma opusti ravnanja, ki takšno varstvo preprečujejo. Konkretno to za dolžnico pomeni, da naj opusti ravnanja, s katerimi je preprečila izvedbo javne dražbe.
Pritožnik se na vabilo sodišča na zaslišanje neupravičeno ni odzval, svojega izostanka z naroka za zaslišanje z dne 6. 10. 2020, tudi ni naknadno opravičil. Sodišče prve stopnje se je glede na tako procesno situacijo odločilo odrediti prisilni privod, ki je 18. 1. 2021 tudi bil realiziran, v zvezi s čimer so nastali stroški, ki pa jih je dolžan kriti pritožnik, saj je on tisti, ki je povzročil potrebo po nastanku teh stroškov z neupravičenim izostankom z naroka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - sodba na podlagi odpovedi - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker se na podlagi tretjega odstavka 338. člena ZPP sodba na podlagi odpovedi lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o odpovedi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana bistvena kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP niti ni bilo izkazano, da je bila izjava dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00043641
ZPP člen 7, 8, 190, 224, 339, 339/2, 339/2-8. CC člen 2448, 2506, 2506 bis, 2506 bis/1, 2506 quater.
tuja pravna oseba - pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - prenos premoženja - oddelitev s prevzemom - delitveni načrt - uporaba tujega prava - italijansko pravo - dokazna ocena - javna listina - kršitev pravice do izjave - kršitev razpravnega načela - prekoračitev trditvene podlage - odtujitev terjatve med pravdo - spor z mednarodnim elementom
V tej zadevi je treba, upoštevaje italijansko pravno okolje in pavšalno prerekanje toženke, da naj bi bile z delitvijo prenesene tudi vtoževane terjatve, le razumno izključiti dvom, da je ravno vtoževana terjatev ostala prenosni družbi, ne pa, kot materialnopravno zmotno sodišče navede v 31. točki obrazložitve, brez dvoma ugotoviti sestavo premoženjskega sklopa, ki je bil predmet oddelitve in s tem torej v prenesenem premoženju iskati konkretno vtoževano terjatev.
Ker odločanje o premoženjskopravnem zahtevku predstavlja adhezijski postopek, ki poteka po pravilih civilnega prava, je potrebno odločbo o premoženjskopravnem zahtevku ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v treh povedih zapisalo zgolj, da je sodišče zahtevek v celoti priznalo in da je oškodovanec v spis vložil potrdila o plačilu računov za opravljena dela za obnovo poslopja in poravnavo, sklenjeno z zavarovalnico, iz česar izhaja, da je uveljavljal le razliko, ni pa pojasnilo, na podlagi česa je zaključilo, da je oškodovanec res utrpel škodo v navedeni višini niti, zakaj zavarovalnica oškodovancu ni plačala celotne škode.
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da izvedenec ni imel nobene podlage, ko je v delovni čas tožnika vračunal še 15 minut za pripravo. Pravilnik o izvajanju nalog upravljavca prevozov in voznega osebja, ki ga je sprejela toženka, določa, da med druge delovne obveze spadajo dnevni preventivni pregledi vozil (pred pričetkom vožnje) in druge obveze (začetni vpisi v evidenco, pregled tovora pred vožnjo). Ob upoštevanju navedene pravne podlage je sodni izvedenec v tožnikov delovni čas pravilno vštel 15 minut dnevno za preventivne preglede.
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043772
KZ-1 člen 141, 141/1, 141/3,. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 402, 402/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 42, 42/5, 49,.
kršitev nedotakljivosti stanovanja - ugovor zoper obtožbo - rubež - izvršitelj - izvršilna dejanja - utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja - nasilen vstop v stanovanje kot izvršilno dejanje - vstop v stanovanje brez odredbe sodišča
Sicer pa pritožnik prezre določbo 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, na katero je sodišče prve stopnje tudi opozorilo v točki 14 razlogov izpodbijanega sklepa. V skladu s to določbo mora izvršitelj opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave (kamor spadata tudi delitev uporabe prostorov in lastništvo predmetov), razen če pristojni organ določi drugače. Iz zbranega dokaznega gradiva pa ne izhaja, da bi pristojni organ kaj drugače določil, niti tega pritožnik ne zatrjuje. S tem v zvezi pa se pritožnik v pritožbi neutemeljeno sklicuje tudi na 42. in 49. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, ko navaja, da sodišče prve stopnje teh določb v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo in sta obdolženca brez prisotnosti oškodovanca kot tožilca in brez odredbe sodišča vstopila, pregledala in preiskala njegovo stanovanje. Vendar pa je v zapisniku navedeno, da je dolžnica obdolžencema v stanovanje po seznanitvi z namenom njunega obiska dovolila vstopiti, zato uporaba petega odstavka 42. člena citiranega pravilnika, ki predvideva uporabo odredbe sodišča za vstop v prostore, niti ne pride v poštev, saj ta določba predvideva nasilen vstop na podlagi odredbe sodišča ob prisotnosti dveh polnoletnih prič le pri opravi izvršilnih dejanj v zaklenjenih prostorih in ko dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, kar pa v tej zadevi ni primer.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pravica do uporabe slovenskega jezika - jezik v katerem se pošiljajo odločbe - pravica do pravnega sredstva
Pristojni organ države izdaje je k predlogu za priznanje in izvršitev njihove odločbe priložil odločbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega navedenega prekrška tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Ker iz spisovnega gradiva izhaja, da je ta odločba o prekršku postala pravnomočna 5. 2. 2020, pristojnemu organu ni potrebno predlagati nobenih dodatnih dokazil o tem, da je ta prekršek bil storjen.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233, 233/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - kršitev delovnih obveznosti
Tožnik je s tem, ko je okrog 4.15 ure po končanem polnjenju viseče dizel lokomotive pozabil odklopiti dve gumijasti cevi, ki sta se, po tem, ko je tožnik pomočniku dal znak za pričetek vožnje, iztrgali iz cisterne za gorivo, kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato mu je tožena stranka utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 22, 23, 25, 32, 34, 35, 38. ZKP člen 83, 83/2, 83/3.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - davčni postopek - obdavčenje
Pri tem ni odveč poudariti, da namen opravljene analize pridobljenih podatkov ni bil ugotavljanje časovne in prostorske identifikacije zaposlenih delavcev, temveč primarno in za potrebe davčnega postopka ugotoviti vse relevantne okoliščine ter dejstva, ki so bistvena za obdavčenje. Zgolj za dosego tega cilja je analizo pridobljenih podatkov za ugotovitev točnosti in višino plačila potrebnih davščin in prispevkov, pogojevala tudi lokacija delavcev, s tem pa je bila utemeljena tako nujnost kot tudi sorazmernost analize podatkov za ugotavljanje davčnih obveznosti, ki jih sicer drugače ne bi bilo mogoče ugotoviti.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - rok za dvig pisanja - prepozna pritožba
Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Pritožnica se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzvala, s sodnim pisanjem pa je bila seznanjena z vložitvijo v predalčnik. Prepozno vložena pritožba je zato posledica pritožničine napačne razlage zakonske določbe, ki bi se ji lahko izognila, če bi na pošti dvignila pisanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045007
ZNP člen 9. ZPP člen 82, 329, 329/4.
delitev solastnine - napotitev na pravdo ali drug postopek - razglasitev pogrešanca za mrtvega - predhodno vprašanje - ugotovitev lastninske pravice - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina
Pritožniki so zatrjevali, da predlagateljica in 5.-7. nasprotne udeleženke niso solastnice nepremičnine, čeprav to izhaja iz podatkov iz zemljiške knjige, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno napotilo pritožnike, da vložijo tožbo za ugotovitev drugačnega lastninskega stanja, kot izhaja iz zemljiške knjige.
začasna odredba v družinskih sporih - ureditev stikov otroka s staršem - določitev obsega stikov - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka
Pojasnilo, da se do drugačne odločitve stiki med toženko in mld. otrokom zaenkrat ne razširijo, ne sodi v izrek, marveč v obrazložitev, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del razveljavilo.
Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako in v čem je storilka v postopku svoje izjave spreminjala oziroma jih pavšalizirala, da je zaradi tega podvomilo v njihovo resničnost.
Dokazna ocena sodbe prvostopenjskega sodišča v zvezi z odgovornostjo storilke tudi temelji na dokazu, ki je pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic.
preživnina - preživnina mladoletnih otrok - smrt - preživninski zavezanec - obveznost osebne narave - denarna terjatev - odgovornost dedičev
Stališče, da je tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zahtevek za plačevanje preživnine v korist obeh otrok od vložitve tožbe do zavezančeve smrti denarna terjatev, za izpolnitev katere so odgovorni njegovi dediči, je pravilno. Ne gre torej za osebno obveznost, ki je po smrti zavezanca ne bi bilo več mogoče obravnavati.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - zaseg predmeta - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk - izročitev predmetov - nezakonito pridobljen dokaz - postopek o prekršku - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - oprostilna sodba
Nezakonit zaseg droge od kupca oziroma kršitelja v prekrškovnem postopku posledično predstavlja nezakonitost tega dokaza tudi v konkretnem kazenskem postopku.
Sodba sodišča prve stopnje se ne sme razveljaviti, če bi bila razveljavitev samo iz tega razloga v škodo obtoženca.
Besedno zvezo "v škodo obtoženca" je mogoče razlagati tudi širše - glede na to, da gre ta razlaga v korist obtoženca, je tako dopustna ekstenzivna razlaga kazenskoprocesne norme. Glede na konkretno procesno situacijo, da v novem sojenju pred prvostopenjskim sodiščem tudi z morebitnimi drugimi dokazi ne bi bilo pojmovno mogoče doseči drugačnega procesnega izida tega postopka kakor oprostilne sodbe, bi bila tako odločitev, da se izpodbijana sodba razveljavi in ponovno izvede postopek pred sodiščem prve stopnje, dejansko v škodo obtoženca.
Uporaba načela "fair trial", ki postaja vsled novejše judikature Evropskega sodišča za človekove pravice vedno bolj vsebinske kot pa formalne narave, v konkretni procesni situaciji utemeljuje sklep, da očitno nezakonito postopanje organov pregona ter na tem temelječa prvostopenjska sodba terja za obtoženca najbolj ugodno možno procesno odločitev, kar lahko predstavlja le oprostilna sodba
ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-3, 8, 8/2, 8/7. ZD člen 2, 221. ZTLR člen 52.
dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - novo najdeno premoženje - pozneje najdeno premoženje zapustnika - lastnik nepremičnin - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - skupna lastnina - solastnina - predmet dedovanja - denacionalizacija agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti - pravica paše - služnostna pravica paše - služnostna pravica - obseg služnosti - pridobitev stvarne služnosti - nastanek služnostne pravice
Predmet dedovanja so premoženjske pravice na premoženju agrarne skupnosti, ki je bilo predmet podržavljenja.
V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS se dedovanje po prejšnjem imetniku premoženjske pravice v agrarni skupnosti izvede po zakonu o dedovanju, vrnjene premoženjske pravice pa se štejejo za pozneje najdeno premoženje. Odvzeto premoženje se je vračalo tistim osebam, ki so bile v času podržavljenja vpisane v zemljiško knjigo.
Ker zapustnik v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah ni vpisan kot lastnik, pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso izpolnjeni.
Pritožnica uveljavlja varstvo pašnih pravic, ki po vsebini ustrezajo služnostni pravici paše.
Premoženje agrarnih skupnosti je članom agrarnih skupnosti omogočalo določene privilegije v obliki skupnega uživanja in izkoriščanja ter gospodarjenja z njimi. Gre za privilegije, kot so pravica do paše, do nabiranja stelje, dračja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge s tem podobne služnostne pravice na tuji stvari (3. alineja tretjega odstavka 1. člena ZPVAS). Služnostna pravica, ki je bila predmet vračanja po ZPVAS, se je članu agrarne skupnosti vrnila le, če je bilo glede na dejansko in pravno stanje stvari takšno pravico mogoče vzpostaviti in če so bili za vzpostavitev te pravice izpolnjeni pogoji iz 49. do 59. člena ZTLR (sedmi odstavek 8. člena ZPVAS).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00043621
KZ-1 člen 73, 73/2. ZKP člen 445a, 445a/2, 445a/2-2, 498.
varnostni ukrep odvzema predmetov - predlog državnega tožilca - pogoji za izrek varnostnega ukrepa
Če v pravnomočno končanem kazenskem postopku ni zanesljivih podatkov, da je obsojenec lastnik predmeta, ki je bil uporabljen pri kaznivem dejanju, se mora pred izdajo sklepa po členu 498 ZKP lastništvo predmeta predhodno ugotoviti.
neupravičena obogatitev - pravica do uporabnine - uporaba solastne stvari - solastnina - izključna uporaba enega od solastnikov - onemogočanje uporabe solastniku - soposest - opustitev posesti - opustitev dolžnega ravnanja - poizvedovalna dolžnost - neskrbno ravnanje - vročitev sodnega pisanja
Dolžnost skrbnega ravnanja je vedno ob pravici. Opustitev dolžnostnega ravnanja, ki se kaže v konkretnem primeru kot neskrbno ravnanje oziroma kot opustitev pričakovane poizvedovalne dolžnosti, lahko omejuje ali izključuje pravico do uporabnine. Ali povedano drugače. Tožnikova pravica do uporabnine je tudi v njegovem dolžnostnem ravnanju, ki se pričakuje v teh pravnih razmerjih. Tehtanje toženkinih ravnanj, ki je opustila dolžnostno ravnanje, da nedvoumno obvesti tožnika o opustitvi posesti, s skrbnimi ravnanji, ki se pričakujejo od tožnika v zvezi s poizvedovalno dolžnostjo, pokaže, da tožnik po 1. 1. 2018 ni več upravičen do zahtevanega pravnega varstva. Morda se v tožnikovem neskrbnem ravnanju skriva celo nedovoljeno izvrševanje pravice. Pritožbeno sodišče meni, da se s spremembo odločitve sodišča prve stopnje vzpostavlja pravilno pravno razmerje med pravicami in dolžnostnimi ravnanji pravdnih strank, ki ustrezajo načelu pravne enakosti, in se na ta način konkretni dejanski stan prekriva z abstraktnim dejanskim stanom iz 198. člena OZ.
Začasna odredba, ki jo sodišče izda med zapuščinskim postopkom, je namenjena zavarovanju oziroma ohranitvi zapuščine za dediče, dokler ni odločeno o dedovanju oziroma delitvi zapuščine. Gre torej za začasen ukrep, s katerim se sodedičem (ali tretjim osebam) preprečijo ravnanja (ali opustitve), ki bi utegnila razvrednotiti ali kako drugače ogroziti zapuščino. Ni pa ta ukrep namenjen reševanju že nastalih sporov med sodediči. Če je torej pritožnikova sodedinja doslej res samovoljno upravljala in razpolagala z zapuščino, ima pritožnik na voljo ustrezne stvarnopravne in obligacijske zahtevke, ne more pa z začasno odredbo doseči sanacije že izvršenih nedopustnih posegov v zapuščino, niti zahtevane vzpostavitve njenega stanja, kakršno je bilo v času zapustnikove smrti. Sodišče prve stopnje je potemtakem pritožniku materialnopravno pravilno odreklo predlagano začasno pravno varstvo.