IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043684
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 369, 369/4.
delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - nova dejstva
Nova dejstva in dokazi upravičenca do pritožbe ob navedbi razlogov, zakaj ta dejstva niso bila navedena že prej ter s katerimi dokazi jih je mogoče ugotoviti.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - spolno občevanje - druga spolna dejanja - prizadetost spolne nedotakljivosti
"Spolno občevanje" predstavlja vrsto zakonskega (naravnega) znaka, ki je dovolj določno opredeljen že v samem zakonu, zato za konkretizacijo kaznivega dejanja zadostuje že sklicevanje na njegovo zakonsko prvino.
V pojem "spolnega občevanja" se pripušča zgolj in samo tradicionalno konservativno razumljeno, klasično spolno nožnično občevanje, medtem ko pravna teorija in sodna praksa analno in oralno občevanje uvrščata pod pojem "kakšnih drugih spolnih dejanj" v smislu prvega odstavka 173. člena KZ-1. To so tista dejanja, ki ne pomenijo spolnega občevanja in je zanje značilno, da gre pri njih za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca, in je pogoj za njihovo pravno opredelitev kot spolnih ta, da so storjena na telesu oškodovanca, priti mora do dotikanja teles oziroma delov telesa med storilcem in oškodovancem.
Spolna ravnanja brez medtelesnega stika med storilcem in otrokom, storjena iz spolnih pobud z namenom, da storilec zadovoljuje svoj spolni nagon pred otrokom, pomenijo izpolnitev zakonskega znaka "kakšnega drugačnega prizadetja spolne nedotakljivosti" oškodovanke, ki še ni bila stara petnajst let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00044572
ZST-1 člen 12, 13, 13/3. ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62/2.
pravni interes za pritožbo - oprostitev plačila sodnih taks - nedovoljena pritožba - naknadno spremenjene okoliščine - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - vsebinska presoja - verodostojna listina
Drži pritožbeno izvajanje, da lahko sodišče med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati (tretji odstavek 13. člena TST-1). Takšno odločitev sodišče sprejme v situaciji, ko nastopijo nova dejstva oziroma spremenjene okoliščine, ko stranka pridobi premoženje1 ali ko ugotovi, da je stranka v predlogu navedla neresnične podatke, ne pa v situaciji, kot jo izpostavlja pritožba, ko sodišče pri odločanju ni upoštevalo premoženja navedenega v predlogu. Posledice, na katere opozarja pritožba, tako niso vezane na situacijo, kot jo opisuje pritožba.
pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - izjava o premoženjskem stanju - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse, ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
Ker je dokazno breme na obsojencu, medtem ko slednji ni navedel nobenega novega dejstva in predložil dokaza, ki bi omajali sklepe, ki jih je pravilno napravilo sodišče prve stopnje o obstoju odločilnih dejstev v pravnomočno končanem kazenskem postopku (točke od 9 do 14 razlogov izpodbijanega sklepa), je sodišče prve stopnje njegovo zahtevo za obnovo kazenskega postopka pravilno zavrglo.
upravičenje za zastopanja družbe - poslovodja - pogodba o zaposlitvi poslovodje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoklic poslovodje - učinkovanje
Pritožnik trdi, da se delovne obveznosti E. E. po odpovedani pogodbi o zaposlitvi skladajo z obveznostmi direktorja, česar pa ne izkaže. Vendar pa navedeno v danem primeru niti ni odločilno, saj sklep nadzornega sveta o odpoklicu E. E. za direktorja dolžnika ne more učinkovati, dokler sodišče ne da soglasja k odpoklicu v skladu s 1. točko prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Do izdaje tega soglasja je tako E. E. zakoniti zastopnik dolžnika, ne glede na odločitve, ki jih je sprejel nadzorni svet.
pogoji za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - stroški postopka v družinskih sporih
Predpogoj za utemeljenost zahtevka na znižanje preživnine je torej znatnejša sprememba okoliščin, bodisi na strani otroka (kot spremenjene potrebe), očeta ali matere, (kot spremenjene preživninske zmožnosti).
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 256/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - dejanje storjeno v škodo upnikov - odplačno razpolaganje - izpodbijanje odplačnega razpolaganja - prodaja nepremičnine - sprememba oblike premoženja - sprememba dolžnikovega premoženja iz stvarne v denarno obliko - realna subrogacija - poslabšanje pravnega položaja - odplačni pravni posel - objektivni in subjektivni pogoj - oškodovanje upnikov - subjektivni element izpodbijanja
Ustavno sodišče je posredno omenilo, da bi bilo lahko ustavno sporno stališče, da nadomestitev ene oblike premoženja z drugo nima negativnega učinka na upnikovo možnost uveljavljanje terjatve, ker dolžnikov skupni obseg premoženja ostaja enak.
Če obstajajo na eni strani pri odsvajanju nepremičninega premoženja različne varovalke, ki onemogočajo netransparenten prenos (zahtevana obličnost in vpis v zemljiško knjigo), pa na drugi strani v primeru razpolaganja z denarnimi sredstvi dolžnika ni varovalke, ki bi onemogočila netransparenten prenos takega premoženja. Pri razpolaganju z dolžnikovim premoženjem je poleg tega potrebno razmejiti običajno razpolaganje od neobičajnega.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - jezik v postopku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Ker je torej izkazano, da je storilec kljub pritožbenim zatrjevanjem, da ne govori nemškega jezika, s tujimi organi komuniciral v nemškem jeziku, četudi s pomočjo Google prevajalnika, so pristojni organi Republike Avstrije imeli podlago za domnevo, da storilec razume nemški jezik, saj jih o tem, da so pritožbe sestavljene z Google prevajalnikom, ni obvestil, in so zato komunicirali z njim zgolj v nemškem jeziku. Storilec se glede na tako procesno situacijo v predmetnem postopku ne more uspešno sklicevati na nerazumevanje jezika, v katerem je potekal postopek, kar bi sicer lahko predstavljalo razlog za zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev po 9. točki 186. člena ZSKZDČEU-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046241
ZPP člen 158. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 15.
stroški postopka - umik predloga - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov z otrokom - sodna intervencija - povod za tožbo
Odločitev, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, temelji na ugotovitvah, da so obstajale težave pri izvrševanju stikov med upnikom in hčerjo, ki so se uredile s pomočjo centra za socialno delo in zaradi sodne intervencije, in da zato upniku ni mogoče očitati, da predlog ni bil vložen zaradi varovanja otrokove koristi in da dolžnica ni dala povoda za predlog.
novinarski prispevek - nepogodbena odškodninska odgovornost - kršitev osebnostnih pravic - žalitev časti in dobrega imena - žaljivost izjave - splošni interes javnosti - namen informiranja javnosti - kršitev temeljnih pravic delavcev - javna razprava - ustrezna skrbnost - protipravnost ravnanja novinarja
Pred prvim spornim prispevkom je drugi tožnik grozil novinarki in v prispevku je bilo navedeno, da so s strani prve tožnice odgovorili, da se bo o zadevah govorilo na sodišču. Da bi morala novinarka o istovrstni problematiki v relativno kratkem časovnem obdobju po tem, ko je prejela izrecne in konkretne grožnje svojega sogovornika, za isto obravnavano temo še vedno vztrajati po pridobivanju odzivov, ni več razumna stopnja skrbnosti, na podlagi katere bi opustitev tega presodili kot protipravno ravnanje.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - konkretizacija kršitev - utemeljen sum
V izreku sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja se ne navaja opisa prekrška. Konkretiziran opis prekrška mora izhajati iz izreka sodbe o prekršku, konkretizacija pa pomeni, da je vsak zakonski znak opisan z individualiziranimi okoliščinami konkretnega primera.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni sankcija, temveč ukrep začasne narave.
Za izrek tega ukrepa in njegovo izvrševanje tako zadošča presoja, da je izkazan utemeljen sum storitve prekrška, za katerega je predpisan izrek 18 kazenskih točk.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00043627
OZ člen 243. ZVPot člen 1, 1/9.
odškodninska odgovornost - pogodbena odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - mobilni telefoni - popravilo stvari - servisiranje - garancija - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina škode - vzročna zveza - cenitev
Ker se v odškodninskem pravu domneva navadna malomarnost, brez ustreznih trditev sodišče sploh ne more ugotavljati hude malomarnosti. In takšnih trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje tožnik ni podal.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - ureditev stikov z otrokom - predlog za izdajo začasne odredbe - varstvo koristi otroka - nujen ukrep - skupno starševstvo - konfliktnost med starši
Začasna odredba ni namenjena reševanju konfliktov med staršema, bolj primeren način bi bil obisk starševske terapije. Konflikti med staršema tudi niso takšne narave, da bi terjali izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi sodišče namesto skupnega starševstva začasno odločilo o dodelitvi deklice v varstvo in vzgojo očetu.
Razglašena epidemija je izredna okoliščina, ki predstavlja višjo silo in zato ne more biti podlaga za spremembo odločbe o varstvu in vzgoji.
Ker temelji obveznost toženke na pogodbi o zavarovanju odgovornosti, je z vidika obveznosti toženke, pravno nepomembno razlikovanje med objektivno in krivdno obliko odškodninske odgovornosti. Najprej je bistveno, katera tveganja sta pogodbenika vključila v zavarovalno pogodbo odgovornosti in katera tveganja sta na drugi strani izključila. Toženka - zavarovalnica v prvi vrsti ne odgovarja zato, ker bi bila "odškodninsko odgovorna" (objektivno ali subjektivno), temveč zaradi pogodbenega prevzema odgovornosti sklenitelja zavarovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00044692
KZ-1 člen 7, 7/2, 92, 94.
uporaba milejšega zakona - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši - zastaranje izvršitve sankcije - pravnomočna oprostilna sodba v kazenskem postopku - neprava obnova kazenskega postopka
Presoja o milejšem zakonu v smislu določbe drugega odstavka člena 7 KZ-1 pred pravnomočnostjo sodbe omejuje izključno na tiste določbe in institute kazenskega materialnega prava, ki so glede na okoliščine konkretnega primera relevantne v tistem trenutku, ko se konkretni osebi sodi in ki vplivajo na njen položaj do nastopa pravnomočnosti sodbe. Presoja, kateri zakon pa je za storilca milejši z vidika zastaranja izvršitve izrečene kazni, pa v pravnomočni sodbi ni zajeta. Že prvo sodišče je, upoštevajoč pri tem obstoječo sodno prakso, ki je pri tem enotna, pritožniku pravilno pojasnilo, da se vprašanje, kdaj zastara izvršitev kazni, pojavi šele v fazi izvrševanja izrečene kazni, torej v vsakem primeru po pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena.
pristojnost v gospodarskih sporih - gospodarski spor majhne vrednosti
V predmetni zadevi ne gre za gospodarski spor na podlagi 481. člena ZPP, ker je tožnica postavila stvarnopravni zahtevek v skladu z 92. členom SPZ na vrnitev stvari oziroma izročitev nepremičnine v posest, ki pa na podlagi drugega odstavka 481. člena ZPP ne spada med gospodarske spore in na podlagi določbe 444. člena ZPP tudi ne za spor majhne vrednosti.
zavrženje zasebne tožbe - obvezne sestavine zasebne tožbe - poziv na popravo vloge
Pritožbeno sodišče k obrazloženemu dodaja še, da pritožnica kot zasebna tožilka ni zmogla sama sestaviti zasebne tožbe tako, kot je določeno v zakonu in da bi jo lahko sodišče prve stopnje obravnavalo. Zato bi si morala poiskati pomoč strokovnjaka (na primer odvetnika). V nobenem primeru pa zasebne tožbe ne sme sestaviti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - hote opuščeni vpis v zemljiško knjigo - dejanski lastnik nepremičnine - domneva lastninske pravice - izpodbijanje zakonske domneve - izvensodna rešitev razmerja
S tožbo je mogoče zahtevati ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini samo v primeru njene originarne pridobitve.
Kot zemljiškoknjižna lastnica bo lahko tožnica vzpostavila lastninsko pravico v toženčevo korist, vendar na način, da bo začela razreševati stanje v času družbene lastnine, pri tem pa bo morala upoštevati veljavna določila zakonodaje o lastninjenju in privatizaciji. Tudi ni ovire, da tožnica s tožencem uredi lastništvo spornega stanovanja izvensodno, po potrebi z vključitvijo države, ki je s tožencem sklenila prodajno pogodbo, oziroma drugih oseb, na katere so bile dejansko prenesene določene pravice, npr. pravica uporabe.
Določilo 35. člena ZVEtL-1 predstavlja le zakonsko podlago za sprožitev pravde, kljub temu, da je bilo v nepravdnem postopku po ZVEtL-1 o lastninski pravici že odločeno. Navedeno določilo samo po sebi ni materialno pravna podlaga za ugotovitev ali prenos lastninske pravice.