spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - spolno občevanje - druga spolna dejanja - prizadetost spolne nedotakljivosti
"Spolno občevanje" predstavlja vrsto zakonskega (naravnega) znaka, ki je dovolj določno opredeljen že v samem zakonu, zato za konkretizacijo kaznivega dejanja zadostuje že sklicevanje na njegovo zakonsko prvino.
V pojem "spolnega občevanja" se pripušča zgolj in samo tradicionalno konservativno razumljeno, klasično spolno nožnično občevanje, medtem ko pravna teorija in sodna praksa analno in oralno občevanje uvrščata pod pojem "kakšnih drugih spolnih dejanj" v smislu prvega odstavka 173. člena KZ-1. To so tista dejanja, ki ne pomenijo spolnega občevanja in je zanje značilno, da gre pri njih za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca, in je pogoj za njihovo pravno opredelitev kot spolnih ta, da so storjena na telesu oškodovanca, priti mora do dotikanja teles oziroma delov telesa med storilcem in oškodovancem.
Spolna ravnanja brez medtelesnega stika med storilcem in otrokom, storjena iz spolnih pobud z namenom, da storilec zadovoljuje svoj spolni nagon pred otrokom, pomenijo izpolnitev zakonskega znaka "kakšnega drugačnega prizadetja spolne nedotakljivosti" oškodovanke, ki še ni bila stara petnajst let.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica s svojim ravnanjem naklepno huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika, zaradi česar je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, na podlagi prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zakonita.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 7, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 11.
vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - dodatek za posebne delovne pogoje
Tožena stranka je tožniku na misiji, ki je trajala od 23. 1. 2015 do 31. 7. 2015, zagotovila 25 dni tedenskega počitka, zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka na misiji ni utemeljen.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje je odgovore cenilcev vročilo dolžniku v odgovor, ki pa novih pripomb na cenitvena poročila in dopolnitve cenitvenih poročil v postavljenem roku ni posredoval.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Dolžnikovo nestrinjanje z vsebino izvršilnega naslova na zaključek o primernosti izvršilnega naslova za izvršbo ne more vplivati, saj tak pogoj v 17. členu ZIZ ni določen. Pravilno pa je sodišče prve stopnje dolžniku tudi pojasnilo, da je izvršilno sodišče skladno z načelom formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in njegove vsebine ne sme ponovno presojati.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - vpis zaznambe izvršbe - načelo sorazmernosti - predlog za izločitev sodnika
V fazi dovolitve izvršbe na nepremičnino pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da sklepi o izvršbi v drugih zadevah še niso pravnomočni, zaključka o sorazmernosti dovoljene izvršbe ne more izpodbiti, saj se zaznamba izvršbe vpiše še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42, 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
izvedenina - izvedensko delo - dejanski stroški
Izvedenci imajo pravico do povračila stroškov za dejansko porabljeni material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba o stikih
Ureditev stikov z mld. sinom in hčerko. Stopnjevit pristop pri ureditvi stikov s sinom. Mnenje hčerke, stare skoraj 18 let. Hiter, sumaren in provizoričen postopek. Standard verjetnosti.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00043874
ZVEtL-1 člen 44. ZZ člen 62. ZZDej člen 92, 92/2.
pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - originarna pridobitev lastninske pravice - premoženje javnega zavoda - dobrovernost - družbena lastnina - vknjižbeno dovoljenje
Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, tudi z ogledom na kraju samem, da je bila sporna parcela namenjena za potrebe funkcionalnega zemljišča zgradbe od vsega začetka, da gre za del enotne zelenice ob stavbi, ki ni namenjena redni rabi druge stavbe. Za dodati je, da iz ugotovitev izvedenke in predloženih fotografij jasno izhaja, da je bilo funkcionalno zemljišče zdravstvenega doma zamejeno z živo mejo, ograjo in asfaltno potjo, sporne parcele pa v tem delu ni, zato ne more biti nobenih dvomov, da parcela 656/112 predstavlja pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi na naslovu G. 13 in 15, L.
spor iz družinskih razmerij - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
V obravnavani zadevi je bila tožba vložena že v letu 2015, zato je sodišče pri odmeri stroškov pravilno izhajalo iz določila 413. člena ZPP, ki v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki omogoča uporabo prostega preudarka. Tega je tudi ustrezno uporabilo, upoštevajoč, da sta obe stranki pripomogli k dolgotrajnosti postopka, ki se je glede zaupanja otrok v vzgojo in varstvo ter stikov, kjer so bila razhajanja največja, po štirih letih končal s sodno poravnavo. Z odločitvijo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (razen stroškov izvedenke), je sodišče upoštevalo tudi njihovo različno višino, saj so ti tožniku, ki je v postopku ves čas imel pooblaščenko, nastali v večji meri, in je takšna odločitev za toženko ugodna.
Uporaba prostega preudarka namreč zasleduje cilj postopkovne pravičnosti, torej sodišču omogoča, da se pri porazdelitvi stroškovnega bremena poleg uspeha v postopku upoštevajo tudi njegov namen, procesna ravnanja strank ter upravičenost posameznih dokaznih predlogov, ne pa izravnalne pravičnosti glede na premoženjsko stanje udeležencev postopka.
novinarski prispevek - nepogodbena odškodninska odgovornost - kršitev osebnostnih pravic - žalitev časti in dobrega imena - žaljivost izjave - splošni interes javnosti - namen informiranja javnosti - kršitev temeljnih pravic delavcev - javna razprava - ustrezna skrbnost - protipravnost ravnanja novinarja
Pred prvim spornim prispevkom je drugi tožnik grozil novinarki in v prispevku je bilo navedeno, da so s strani prve tožnice odgovorili, da se bo o zadevah govorilo na sodišču. Da bi morala novinarka o istovrstni problematiki v relativno kratkem časovnem obdobju po tem, ko je prejela izrecne in konkretne grožnje svojega sogovornika, za isto obravnavano temo še vedno vztrajati po pridobivanju odzivov, ni več razumna stopnja skrbnosti, na podlagi katere bi opustitev tega presodili kot protipravno ravnanje.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zamuda roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - objektivni razlogi
Tako bi moral storilec v primeru, če dejansko zaradi nezmožnosti plačila ni mogel opraviti niti prijave v edukacijsko delavnico, to pravočasno sporočiti sodišču še pred iztekom roka za predložitev takega potrdila. Spisovno gradivo pa izkazuje ravno nasprotno, da storilec ni tega sporočil sodišču niti po prejemu dopisa, s katerim ga je sodišče opozorilo na neizpolnitev naložene mu obveznosti in ga pozvalo, da sporoči morebitne objektivne razloge za tako ravnanje.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba ponarejene listine - načelo iskanja materialne resnice - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Če je sodišče prve stopnje, kljub zgoraj navedenim okoliščinam, podvomilo v obtožbeno trditev o ponarejenem podpisu na pogodbi z dne 31. 7. 2014, bi moralo v skladu s še vedno veljavnim načelom iskanja materialne resnice po prvem odstavku 17. člena ZKP samo, brez predloga strank, z ustreznim izvedencem zanesljivo ugotoviti, ali je podano odločilno dejstvo in zakonski znak kaznivega dejanja, torej ali je V. podpis na kupoprodajni pogodbi z dne 31. 7. 2014 ponarejen.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233, 233/2.. ZDD-1 člen 26, 26/1, 27, 30, 30/1, 31, 31/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika - detektiv - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbah 2. in 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker v času bolezni ni spoštovala navodil lečečega zdravnika.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2. ZTLR člen 25.
zemljišče kot funkcionalno zemljišče - dostop do parcele - dvorišče - nadomestna gradnja - gradnja na tujem svetu - nedobroverni graditelj
VS RS je zavzelo stališče, da določbe 25. člena ZTLR ni mogoče razumeti tako, da omogoča le pridobitev lastninske pravice na zemljišču, na katerem objekt stoji, temveč tudi na funkcionalnem zemljišču, potrebnem za redno rabo tega objekta. Drugačna razlaga določb o gradnji na tujem bi izvotlila pridobitev lastninske pravice na zemljišču, na katerem objekt stoji.
Zmotno je stališče pritožbe, da lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu ne more pridobiti tudi nedobroveren graditelj.
Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku, če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje ali če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe.
Iz dolžničinih navedb, da zarubljenega viličarja ni na njenem naslovu in da ji ni znano, kjer bi lahko bil, vsekakor izhaja ravnanje, ki pomeni skrivanje zarubljenega premoženja, hkrati pa tudi oviranje izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj, saj je dolžnica preprečila opravo dražbe.
Namen kaznovanje dolžnika je v tem, da se vpliva na njegovo voljo, naj opravi ravnanja, ki so nujna za učinkovito varstvo upnika, oziroma opusti ravnanja, ki takšno varstvo preprečujejo. Konkretno to za dolžnico pomeni, da naj opusti ravnanja, s katerimi je preprečila izvedbo javne dražbe.
Ker temelji obveznost toženke na pogodbi o zavarovanju odgovornosti, je z vidika obveznosti toženke, pravno nepomembno razlikovanje med objektivno in krivdno obliko odškodninske odgovornosti. Najprej je bistveno, katera tveganja sta pogodbenika vključila v zavarovalno pogodbo odgovornosti in katera tveganja sta na drugi strani izključila. Toženka - zavarovalnica v prvi vrsti ne odgovarja zato, ker bi bila "odškodninsko odgovorna" (objektivno ali subjektivno), temveč zaradi pogodbenega prevzema odgovornosti sklenitelja zavarovanja.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 22, 23, 25, 32, 34, 35, 38. ZKP člen 83, 83/2, 83/3.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - davčni postopek - obdavčenje
Pri tem ni odveč poudariti, da namen opravljene analize pridobljenih podatkov ni bil ugotavljanje časovne in prostorske identifikacije zaposlenih delavcev, temveč primarno in za potrebe davčnega postopka ugotoviti vse relevantne okoliščine ter dejstva, ki so bistvena za obdavčenje. Zgolj za dosego tega cilja je analizo pridobljenih podatkov za ugotovitev točnosti in višino plačila potrebnih davščin in prispevkov, pogojevala tudi lokacija delavcev, s tem pa je bila utemeljena tako nujnost kot tudi sorazmernost analize podatkov za ugotavljanje davčnih obveznosti, ki jih sicer drugače ne bi bilo mogoče ugotoviti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - sodba na podlagi odpovedi - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker se na podlagi tretjega odstavka 338. člena ZPP sodba na podlagi odpovedi lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o odpovedi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana bistvena kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP niti ni bilo izkazano, da je bila izjava dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - konkretizacija kršitev - utemeljen sum
V izreku sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja se ne navaja opisa prekrška. Konkretiziran opis prekrška mora izhajati iz izreka sodbe o prekršku, konkretizacija pa pomeni, da je vsak zakonski znak opisan z individualiziranimi okoliščinami konkretnega primera.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni sankcija, temveč ukrep začasne narave.
Za izrek tega ukrepa in njegovo izvrševanje tako zadošča presoja, da je izkazan utemeljen sum storitve prekrška, za katerega je predpisan izrek 18 kazenskih točk.