DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00044651
ZNP-1 člen 42. DZ člen 138, 138/3, 162, 162/1, 162/1-3, 162/1-4, 163, 163/1.
spor iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba v družinskih sporih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - omejitev stikov - način izvrševanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - policijska intervencija - grožnje
Izveden dokazni postopek najmanj s stopnjo verjetnosti potrjuje, da oče čustveno in duševno obremenjuje sina. Zato ni samo utemeljen predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi bil deček začasno predodeljen v varstvo in vzgojo njemu, ampak je treba za varstvo koristi dečka poseči tudi v dosedanji način izvrševanja stikov tako, da ti do zaključka pravnomočnega postopka v zvezi s predodelitvijo dečka očetu potekajo pod nadzorom centra za socialno delo.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti - dejansko stanje prekrška - vezanost na pravnomočno odločbo
V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje.
Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1).
Neresnične so trditve pritožnika, da v času poskušanja prve vročitve za glavno obravnavo ni bival na naslovu P., ker naj bi v tistem času bila hiša uničena od požara, kajti postopek vročitve, ki izhaja iz poročila pooblaščenega vročevalca pokaže nasprotno, to je, da je pritožnik na naslovu P. bival, saj je bil tam s strani pooblaščenega vročevalca opažen že 14. 10. 2019 (poročilo na l. št. 398), naslednji dan, to je 15. 10. 2019 pa je bila vročitev sodnega pisanja tudi opravljena.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev - potek preizkusnega obdobja
Če od dneva poteka preizkusne dobe določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista minili dve leti, je sodišče prve stopnje storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno zavreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044203
ZKP člen 445. KZ-1 člen 211, 211/1.
goljufija - naročniška pogodba za mobilni telefon - seja pritožbenega senata - skrajšani kazenski postopek - pravica do obrambe - zagovor obdolženca
Pritožbeno sodišče obdolženca ni obvestilo o pritožbeni seji svojega senata. 445. člen ZKP določa, da kadar odloča sodišče druge stopnje o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spoznata, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari. Ker predsednik senata in senat tega nista spoznala, pritožbeno sodišče stranki o seji ni obvestilo.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - delo v splošno korist - izmikanje - objektivne okoliščine
Izrek sklepa ni v nasprotju z izrekom sodbe, prav tako razlogi sklepa ne nasprotujejo njegovemu izreku in sodišče prve stopnje ni prekoračilo pravic, ki jih ima po zakonu. V skladu z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1 je utemeljeno odločilo, da se obsojencu izrečena kazen zapora izvrši, ker dela v splošno korist ni opravil, dela pa mu niso preprečevale objektivne okoliščine, temveč se je takšnemu načinu izvršitve zaporne kazni izmikal. Okoliščina, da lahko obsojenec opravi delo v splošno korist v roku dveh let od izvršljivosti sodbe, ne pomeni, da se pozivom Probacijske enote lahko izmika in da lahko sam odloči, kdaj bo delo opravil ter da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna zato, ker dve leti od izvršljivosti sodbe še nista potekli.
OZ-UPB1 člen 131, 131/2, 149, 150. ZPP člen 164, 315.
vmesna sodba - policijska intervencija - poškodba policista pri delu - delo s povečano nevarnostjo - odgovornost delodajalca
Delo tožnika in ostalih prisotnih policistov je v konkretnem primeru zaradi specifičnih okoliščin postalo nevarno. Prisotno je bilo večje tveganje, kot je to običajno pri intervencijah, kar pomeni, da je tožnik opravljal delo s povečano nevarnostjo.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sodba kot podlaga za vknjižbo pravice - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - delitev stvari
Ugotovitev deležev na skupnem premoženju še ne pomeni delitve konkretne stvari.
zahteva za sodno varstvo - prepozna vloga - zamuda roka - tek rokov - epidemija
Izdani plačilni nalog ni imel priloge, da je zadeva nujna in da procesni roki tečejo in se zato šteje, da so procesni roki začeli teči šele s 1. 6. 2020. To pa pomeni, da 8. 6. 2020 vložena zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog ni prepozna, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - sposobnost za delo
Poleg obsojenčeve pripravljenosti opravljanja del v splošno korist, sama izvedba del predpostavlja minimalno sposobnost, ki jo je obsojenec v danem primeru ob katerem koli ponujenem delu zanikal. Ker je število ponujenih del v splošnem odvisno od števila izvajalcev, ki imajo podpisane sporazume o sodelovanju s posamezno probacijsko enoto, je jasno, da je vsebina, pestrost in nenazadnje prilagodljivost del vsakokratnemu obsojencu odvisna od vrste del, ki bi jih naj ta pri izvajalcu opravljal. Drugače je pri neposredni izvršitvi izrečene kazni zapora, ki je neizogibna, zaradi česar je tudi skrb za obsojenčevo zdravstveno stanje po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) obvezna ter v polnem obsegu zagotovljena.
kaznivo dejanje goljufije - oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - razumen dvom
Odločilna dejstva, izpostavljena v razveljavitvenem sklepu višjega sodišča z dne 24. 4. 2019, je sodišče prve stopnje ugotovilo in razjasnilo v celoti in popolno, kolikor je bilo to mogoče, izvedene dokaze in zagovora obdolžencev je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa zanesljivo in razumno zaključilo, da ni dokazano, da sta obdolženca storila dejanje na način, kot se jima očita v obtožbi in da je glede tega podan vsaj razumen dvom. Utemeljeno je zato v dvomu odločilo v korist obdolžencev in ju oprostilo obtožbe.
zavarovanje zapuščine - popis in ocenitev zapuščine - zapečatenje - opravičeni razlogi - poseg v osebnostne pravice posameznika - intelektualna lastnina - neopredelitev do odločilnih dejstev - obstoj zunajzakonske skupnosti - spor med dediči - spor glede obsega zapuščine - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o pravnih vprašanjih - manj verjetna pravica dediča - napotitev dediča na pravdo - skrbnik zapuščine - upravitelj zapuščine - lastnina zapustnika - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine - uveljavljanje lastninske pravice na predmetu zapuščine - kršitev pravice do izjave v postopku - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - izdaja sklepa pred iztekom roka za odgovor - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Popis premoženja je sredstvo za zavarovanje zapuščine pa tudi interesov dedičev. Ta ukrep je praviloma nizko intenziven poseg v lastninsko sfero sodedičev ali tretjih oseb. ZD pozna dve podlagi za odreditev popisa in cenitve zapuščine. Popis je obvezen, če to zahtevajo pokojnikovi dediči, volilojemniki ali upniki, če to zahteva skrbnik zapuščine ali če gre za omejitev dedovanja po 128. členu ZD. Sodišče pa ga lahko odredi tudi iz drugih upravičenih razlogov. V konkretnem primeru so takšni razlogi za popis zapuščine podani (obstaja spor med dvema osebama glede statusa dediča in glede obsega zapustnikovega premoženja; s popisovanjem ne bo poseženo v zasebnost nikogar; sporno je predvsem premično premoženje, ki je fizično manjšega formata, deloma verjetno hranjeno v elektronski obliki in kot tako nadpovprečno podvrženo izginotju ali poškodovanju).
Sodišče lahko samo reši predhodno vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ in če ni s posebni predpisi drugače določeno. V primeru, če se odloči, da takšnega predhodnega vprašanja ne bo samo reševalo, pa odredi prekinitev postopka.
posestno varstvo - pravica do posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - menjava ključavnice - dovoljena samopomoč - pravica do samopomoči - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja
Toženec ni dokazal, da bi se bal tožnika, svojega sina, in je zato zamenjal ključavnico. Slabi družinski odnosi, odhod tožnika v psihiatrično bolnico, še ne pomenijo dovoljene samopomoči iz 31. člena SPZ. Ravnanje toženca ni bilo takojšnje in nujno.
primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Sklep o primernosti strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru je mogoče izpodbijati le glede pravilnosti presoje, ali je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v katastru.
ZPP člen 7, 8, 184, 212, 286, 286/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 43, 269, 269/2.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - družbena lastnina - dobroverna lastniška posest - uporaba materialnega prava - tek priposestvovalne dobe - dobra vera - sprememba tožbe - širjenje tožbene podlage - dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica je svoj tožbeni zahtevek uskladila z izvedenskim mnenjem izvedenca mag. D. D., določila je številko novo odmerjene parcele in navedla njeno točno izmero glede na mnenje izvedenca. S tem ni povečala obstoječega zahtevka niti ni spremenila njegove istovetnosti, zato ne gre za spremembo tožbe (184. člen ZPP).
Tožnica med postopkom ni nedopustno širila trditvene podlage glede tega, kolikšen del zemljišča in na kakšen način ga je uporabljala v času priposestvovalne dobe. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedbe tožnice v vlogi z dne 11.11.2019 in na ogledu niso zavlekle reševanja spora in jih je zato pravilno upoštevalo. Tožnica je v teh navedbah le pojasnila, kako je uporabljala del zemljišča, ki ga je izvedenec označil kot gozd in gozdni rob.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za priposestvovanje lastninske pravice s strani tožnice na delu sporne parcele. Pravilno je pojasnilo, da priposestvovanje pred 25.7.1997 (uveljavitev ZLNDL) ni moglo začeti teči. Na sporni parceli je bila namreč v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina.
V zvezi z dobro vero tožnice in njenega bivšega moža pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Vrhovno sodišče RS že večkrat poudarilo, da zgolj dejstvo, da npr. ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo (v obravnavani zadevi je sicer bilo izstavljeno), da ni bil plačan davek na promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren. Prav tako za presojo dobre vere ni pomembno, kje se nahaja izvirnik pogodbe. Dobrovernost tudi ni samodejno izključena, če je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi o tem, na koga je mogoče prenesti pravico uporabe. SPZ za priposestvovanje zahteva dobrovernost lastniškega posestnika ter potek časa (drugi odstavek 269. člena SPZ). Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ne ve niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, saj je v opravičljivi zmoti, ker misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Za dobroverno lastniško posest se tudi ne zahteva, da bi moral biti pravni naslov veljaven. Priposestvovanje sanira tako ničnost kot izpodbojnost pravnega posla. V tem se dobroverna lastniška posest razlikuje od dobroverne zakonite posesti, ki je lahko temeljila le na veljavnem pravnem poslu. Glede na to, da tožnici in njenemu pravnemu predniku v teku priposestvovalne dobe nihče ni oporekal posesti sporne nepremičnine (ki je temeljila na pogodbi o odplačnem prenosu pravice uporabe), sta bila tožnica in njen bivši mož nedvomno dobroverna lastniška posestnika sporne parcele.
KZ-1 člen 36a, 38, 90, 90/1, 90/1-4, 235, 235/2, 253, 253/1. ZKP člen 383, 383/1, 391, 394, 394/1. ZUP člen 1, 3, 139. ZDR člen 135.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - blanketna norma - blanketni predpis - dopolnilna norma - poslovna listina - lažna poslovna listina - dolžnost organa - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
Iz biti kaznivih dejanj po prvem odstavku 253. člena in prvem oziroma drugem odstavku 235. člena KZ-1 je mogoče kot enega izmed temeljnih zakonskih znakov izluščiti lažnost nekega podatka, ki ga pristojni organ potrdi oziroma storilec vpiše v poslovno listino ali tako lažno listino uporabi kot resnično. Tako mora biti opis teh kaznivih dejanj usmerjen v zatrjevanje neresničnosti konkretno navedenega podatka ob spremljajočih okoliščinah (denimo navedba organa in vrste postopka, pomena tega podatka kot dokaza v predmetnem postopku oziroma opredelitev poslovne listine ter zakonske podlage za njeno izdajo). Ne zahteva pa se opredelitev tudi resničnega podatka, saj ni nujno lažna zgolj neka vrednost, temveč je lahko izmišljen celoten obstoj nekega dejstva. V takem primeru že pojmovno ni mogoče navesti pravega podatka.
Upoštevaje načelo omejenosti kazenskopravne represije je tako bit predmetnega kaznivega dejanja izpolnjena zgolj v primeru, ko mora pristojni organi izdati javno listino izključno na podlagi podatkov, ki jih navaja stranka postopka, ne pa tudi v primeru, ko lahko organ te podatke ugotavlja oziroma preverja sam. V slednjem primeru je namreč dolžnost organa, da v okviru svoje pristojnosti po uradni dolžnosti ugotovi ali preveri pravilnost podatkov in tako prepreči izdajo listine z lažno vsebino.
Po oceni pritožbenega senata tako blanketna dispozicija v smislu poslovne listine ni ustrezno zapolnjena z dopolnilnim predpisom, saj je konkretna poslovna listina (plačilna lista) opredeljena napačno. Blanketna kazenskopravna norma in dopolnilna norma iz drugega predpisa tvorita tisto pravno celoto, ki jo sodišče uporabi glede na ugotovljeno dejansko stanje, opis dejanja pa mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki kaznivo dejanje konkretizirajo. Napačna navedba dopolnilne norme ima tako za posledico, da dejanje, opisano pod točko IV. obtožbe, ni kaznivo.
napotitev na pravdo - vezanost na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka - spor o obsegu zapuščine
Če bo dedič tožbo vložil, s svojim zahtevkom ni vezan na predmetni (izpodbijani) napotitveni sklep zapuščinskega sodišča, pač pa ga lahko oblikuje glede na svoje trditve in zahteve tudi kar se tiče premoženja, ki v tem sklepu ni omenjeno.