določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Nepristranskost se zagotavlja v okviru instituta izločitve sodnika po 70. členu ZPP, saj je lahko pristranski le posamezni in konkretni sodnik, ne pa samo sodišče. Navedbe glede ravnanja državnega pravobranilca v konkretnem postopku, ki naj bi bilo po tožnikovem mnenju sporno in v nasprotju z navodili generalnega državnega pravobranilca in ministra za pravosodje, se na sodišče kot tako ne nanašajo, zato ne morejo biti relevantne pri presoji razlogov smotrnosti.
Dejanje, ki pretrga zastaranje,v skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZP (1983) je v obravnavani zadevi že dopis Carinarnice A. (ki je organ, pristojen za postopek in izvršitev) Carinarnici B., naj iz razlogov ekonomičnosti opravi prevzem in prodajo dragih kamnov, saj je bil namen tega dopisa izvršitev varstvenega ukrepa odvzema blaga, ne glede na to, če so bile kasneje izdana odločba o dovolitvi izvršbe Carinarnice B. (izdana na podlagi tega dopisa) in vse njene pravne posledice odpravljene zaradi krajevne nepristojnosti.
odvzem orožja - odložitev izvršitve upravnega akta v upravnem postopku - dopustnost upravnega spora
V prvem odstavku 69. člena ZUS je bilo določeno, da v primerih, če prvostopni organ ne odloži izvršitve upravnega akta na podlagi drugega odstavka 30. člena ZUS, lahko tožnik iz enakih razlogov zahteva odložitev izvršitve upravnega akta od sodišča. ZUS je torej na poseben način urejal odložitev izvršitve upravnega akta v zvezi s tožbo v upravnem sporu, in sicer do pravnomočne odločitve o izpodbijanem upravnem aktu - izvršilnemu naslovu. ZUS zoper odločitev za izvršbo prvostopnega upravnega organa o odložitvi izvršbe po drugem odstavku 30. člena ZUS ni dopuščal pritožbe v upravnem postopku in tudi ne tožbe v upravnem sporu, temveč je v prvem odstavku 69. člena ZUS določal posebno ureditev, namreč novo zahtevo tožnika, naslovljeno na upravno sodišče, da odloči o tem, ali se izvršitev upravnega akta zadrži.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu - glavna obravnava - zahteva za izvedbo glavne obravnave - sojenje brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavanih zadevah odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
zavarovalna pogodba - nastop zavarovalnega primera - plačilo zavarovalnine - nastanek škode
Dolžnost zavarovalnice izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto nastopi, če nastane zavarovalni primer (prvi odstavek 919. člena ZOR). Vendar pa nastanek vsake škode ne pomeni tudi nastanka zavarovalnega primera.
prodaja stanovanja - predkupna pravica najemnika - kršitev predkupne pravice - razveljavitev prodaje - obvezna priloga tožbe po 20. členu SZ - nepopolna tožba - dopolnitev tožbe
V primeru tožbe na podlagi 178. člena SZ-1 je obvezna priloga tožbe tudi listina, ki izkazuje, da je tožnik položil znesek zapadle kupnine oziroma ustrezno garancijo. To ne pomeni, da mora vsakokratni predkupni upravičenec obvezno položiti kupnino ali njen del oziroma garancijo. To mora storiti le v primeru, če je kupnina do dneva vložitve tožbe zapadla, kar pomeni, da tožnik zadosti zahtevam zakona tudi v primeru, ko predloži listino, da kupnina še ni zapadla.
Sodišče lahko zavrže vlogo tudi v primeru, ko stranka dopolni vlogo, pa ta dopolnitev po presoji sodišče ni ustrezna.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke v postopku
Stranka, ki s potekom ali (in) izidom postopka ni zadovoljna, ima na razpolago več institutov, s katerimi bodisi za vnaprej prepreči nepravilnosti, ki jih pričakuje. Vendar pa mora v svojih pisanjih ob črpanju teh institutov nastopati s pravno relevatnimi argumenti, katerih del ne morejo biti negativne vrednostne sodbe o posameznih sodnikih ali o določenem sodišču kot celoti. In tožnik je s pisanjem, ki ga je pritožbeno sodišče sankcioniralo, to mejo nedvomno prestopil.
Če je sklep o (davčni) izvršbi sestavljen tako, kot to določa zakon (ZDavP), je to zagotovilo, da so bile vse obveznosti, ki so predmet izterjave, predhodno ugotovljene v postopkih, v katerih je imel zavezanec možnost zavarovati svoje pravice.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede pravnega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovilo pravne varnosti ali enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve, zgolj zatrjevanje časovnega zamika pri prenehanju funkcije, ne more predstavljati pomembnega pravnega vprašanja. Odstop od sodne prakse ni konkretiziran. Revident tudi ni izkazal zelo hudih posledic s sklicevanjem, da ne more opravljati druge dejavnosti, ker uradno ni razrešen, upokojitev pa tudi ne pomeni kategorije zelo hudih posledic.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3.ZPP člen 95, 95/2, 108, 108/2.
revizija - dovoljenost - novo pooblastilo
Ker na predloženem pooblastilu datum ni naveden, to pooblastilo ni novo. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba zato revizijo zavreči kot nedovoljeno, ker jo je vložila stranka, ki te pravice nima.
ZG člen 23, 23/1.ZUS-1 člen 85, 85/1, 85/2, 92, 107, 107/1, 107/2.
opustošenje gozda - obnova gozda - sanacija goloseka - obseg presoje v reviziji - izpodbijanje dejanskega stanja - preizkus po uradni dolžnosti
Za izrek ukrepa lastniku gozda na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o gozdovih je relevantna ugotovitev, da je prišlo do opustošenja gozda oziroma do poseka na golo.
neupravičena pridobitev - povrnitev koristi od vloženega dela - ugotovitev čistega dobička kmetije
Materialnopravno zmotno je stališče, da tožnica ni upravičena do povrnitve koristi od vloženega dela samo zato, ker z njenim delom ni bilo nadomeščeno delo najetih delavcev; tožnica je bila namreč članica družinske in ekonomske skupnosti, v kateri je bil dobiček ustvarjen tudi z njenim prispevkom. Bistveno je, da je imela toženka od tega korist, ki je presegala koristi tožnice.
Ker pri ugotovitvi čistega dobička kmetije v korist tožnice ni bil upoštevan njen kapitalski prispevek v obliki zemljišč, je tožnica upravičena tudi do povrnitve vrednosti tega prispevka.
ZPP člen 328, 328/1, 332. ZUS-1 člen 22, 22/2, 73, 73/1, 83, 83/1.
popravni sklep
S popravnim sklepom se lahko popravi le napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom, ni pa mogoče posegati v vsebino odločitve.
sprememba enotnega dovoljenja za gradnjo mejnega prehoda – udeležba v postopku – stranski udeleženec – vplivi gradnje na sosedna zemljišča
Lokacijski načrt za navedeni mejni prehod ne zajema območja, na katerem ležijo navedene tožničine parcele. Tožnica je bila sicer pritegnjena v postopek kot stranska udeleženka zaradi morebitnih vplivov gradnje na njena zemljišča, vendar izpodbijano gradbeno dovoljenje ne zajema zemljišč, ki so v njeni lasti. Zato – kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje – v tem postopku, ki se nanaša na gradbena dela z mejnim prehodom, tožnica ne more uveljavljati ugovorov v zvezi z gradnjo priključka na bodočo avtocesto, ker to ni predmet tega postopka. Vplivi gradnje mejnega prehoda na sosednja zemljišča pa so bili – kot to navaja sodišče prve stopnje – presojeni že v prejšnjih postopkih izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo.
zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - odločanje na seji
Ker tožnik v določenem roku nepopolne in nerazumljive tožbe ni popravil, zaradi česar je sodišče ni moglo obravnavati, jo je pravilno zavrglo na podlagi 2. odstavka 31. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 89.ZDen člen 2, 2/2, 44, 85.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - vrednost izpodbijanega dela - pravica stranke izražena v denarni vrednosti - vrednost kmetijskih in vrednost nezazidanih stavbnih zemljišč - priznana odškodnina in tržna vrednost zemljišč
Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato v tem obsegu dovolitev revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev. V zvezi s sporom o višini odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) pa iz izpodbijane sodbe in revizije izhaja, da je v obravnavani zadevi sporen status zemljišča ob podržavljenju, saj je bila priznana odškodnina v obliki obveznic SOD določena za kmetijska zemljišča, revidenta pa uveljavljata, da bi sporna zemljišča morala biti vrednotena kot stavbna zemljišča. Vrednost izpodbijanega dela zato lahko predstavlja le razlika, ki jo glede na obseg spornih zemljišč predstavlja vrednotenje kmetijskih in nezazidanih stavbnih zemljišč po določbah 44. člena v zvezi s 85. členom ZDen.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - evropski nalog za prijetje in predajo - pripor
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora na podlagi naloga po Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije ni dovoljena.
Tožnik je izkazoval pravni interes v tem upravnem sporu do 1. 12. 2006, ko se je zaposlil kot pripravnik na sodišču, od takrat dalje pa si svojega pravnega položaja v zvezi s pripravništvom ne more več izboljšati, zato od takrat dalje tudi ne izkazuje več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev v tem upravnem sporu.