odgovornost države za škodo, ki jo povzroči upravni organ - registracija vozila na podlagi ponarejene listine - profesionalna skrbnost
Uslužbenec upravnega organa je sicer ob registraciji vozila dolžan postopati z večjo stopnjo skrbnosti, vendar pa je stvar dokazovanja in dejanskih ugotovitev, ali mu je v konkretnem primeru bilo mogoče prepoznati ponarejene listine.
odvzem carinskega blaga - nezakonit vnos na carinsko območje
Pri tem je bil pravilno uporabljen tudi 43. člen CZ, ki v prvem odstavku določa, da carinski organ ob najdbi nezakonito vnesenega blaga na carinsko območje sprejme potrebne ukrepe, vključno s prodajo blaga, da vzpostavi zakonito stanje.
S prejemom izjave o preklicu je darilo preklicano, darovalcu pa (zato) hkrati nastane kondikcijski zahtevek. Velika nehvaležnost torej nima za posledico zahtevka za razveljavitev pogodbe (oblikovalnega zahtevka), pač pa (če je darovalec obdarjencu izjavil preklic darila) zahtevek za vrnitev darovane stvari ali plačilo njene vrednosti (dajatveni zahtevek).
Začetek zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo iz tretjega odstavka 201. člena ZOR praviloma sovpada s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano tako ustali (upoštevati je treba tako izboljšanje kot poslabšanje), da je mogoče presojati vprašanje obstoja škode in posledično tudi vprašanje obstoja posebno težke invalidnosti bližnjega.
odgovornost izvajalca javnih del - odgovornost organizatorja del - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Zgolj dejstvo, da se je sodišče druge stopnje strinjalo z razlogi sodbe sodišča prve stopnje, ne utemeljuje kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Tožena stranka zagotavlja pravico do nadomestila plače svojim zavarovancem tako, da njihovim delodajalcem refundira sredstva za neposredna izplačila na podlagi podatkov in dokumentacije delodajalca. Ne gre za upravno odločanje, temveč za neposredno nakazilo denarnih zneskov zavarovančevemu delodajalcu na podlagi podatkov, za katere jamči delodajalec.
Ker zakon izrecno napotuje na neposredno uveljavljanje zahtevkov iz naslova neutemeljenih izplačil v smislu uveljavljanja obligacijskih zahtevkov, je s tem izključeno upravno odločanje tožene stranke kot javnega zavoda z javnimi pooblastili o že izplačanih denarnih zneskih iz naslova nadomestila plače oziroma iz naslova pravic iz zdravstvenega zavarovanja nasploh.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 84, 84/2. ZPP člen 11, 42, 42/1. ZUP člen 260, 260-2.
carine – obnova postopka – združitev revizij – dovoljenost revizije – pravica ali obveznost stranke, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – pravne posledice izdaje sklepa o obnovi – trditveno in dokazno breme – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Spor o uvedbi obnove postopka obračuna carinskih dajatev ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev ne vpliva, da bodo v obnovljenih postopkih lahko izdane odločbe, v kateri bo pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
pripor - sklep o priporu - ponovitvena nevarnost - drugi kazenski postopki - domneva nedolžnosti
Pri presoji pripornega razloga ponovitvene nevarnosti sodišče lahko upošteva tudi druge kazenske postopke, ki tečejo zoper istega obdolženca, če je v teh (drugih) postopkih sodišče že presojalo obstoj utemeljenega suma.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - odklonitev dela - obveznost obveščanja - utemeljenost odpovednega razloga
Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR). Zakon torej kumulativno določa dva pogoja, zato za zakonitost odpovedi ne zadošča že ugotovitev, da je dokazan razlog za odpoved iz prvega odstavka 111. člena ZDR.
carina - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - naknadni obračun carinskega dolga
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
ZKZ člen 19, 20, 21, 22, 23.OZ člen 21, 21/1, 28, 28/3, 33, 33/5, 350, 512, 513.
prekluzivni rok - pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - zavrnitev prodaje - tožba na sklenitev pogodbe - čas sklenitev pogodbe - odložni pogoj
Ni razloga, da bi določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč razlagali drugače kot tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Poleg tega iz celotnega poglavja ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih takšno razlago. Določil je namreč obliko in vsebino ponudbe ter izjave o sprejemu, ni pa uredil morebitnega naknadnega trenutka sklenitve pogodbe, torej, da bi morala ponudnik in sprejemnik ponudbe z najboljšim vrstnim redom naknadno ponovno izraziti svoje soglasje za sklenitev pogodbe. Poleg tega ni uredil situacij, do katerih bi lahko prišlo v času med sprejemom ponudbe in dejansko sklenitvijo pogodbe. Zaradi tega moramo sklepati, da je bil zakonodajalčev namen, da se za določitev časa sklenitve pogodbe uporabijo splošna pravila OZ. Ker je za veljavnost takšne pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enote, je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve (19. in 22. člen ZKZ).
ZDen člen 2, 51, 51/1, 88. ZSpo člen 64. URS člen 156.
športni objekti - določitev zavezanca za vračilo v naravi
Podlaga za odločanje v tej zadevi so določbe ZDen, po katerih se podržavljeno premoženje praviloma vrača v naravi (2. člen). Pri tem je zavezanec tisti, v čigar premoženju se podržavljeno premoženje nahaja (prvi odstavek 51. člena ZDen), to pa je v tem primeru A.A. zveza, ki je v zemljiški knjigi vknjižena kot imetnik pravice uporabe spornega zemljišča in vračanju v naravi ves čas postopka in tudi sedaj ne nasprotuje.
Splošni pogoji za zavarovanje imetnika in voznika vozila za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus 95 člen 1, 1/1, 6. ZTLR člen 34.ZOR člen 771.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-plus - prenehanje zavarovalnega razmerja - izročitev motornega vozila - prevzem vozila zaradi komisijske prodaje
Prenehanje veljavnosti AO-plus zavarovanja lahko povzroči le kvalitativno takšna (stvarnopravna) izročitev motornega vozila, ki meri na prenos lastninske pravice na premični stvari - motornem vozilu. Za takšen primer pri prevzemu avta zaradi komisijske prodaje s strani komisionarja ni šlo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010956
ZMZ člen 51, 51/4.ZUS-1 člen 29, 29/3, 30, 36, 36/1-2, 78, 78/1.ZOdv člen 2.ZPP člen 108, 108/2.
tožba vložena pri nepristojnem organu - očitna pomota - odvetnik
Kot pravnim strokovnjakom odvetnikom ni mogoče pripisati nevednosti, zato v obravnavanem primeru po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni mogoče šteti, da je bila obravnavana vloga očitno pomotoma vložena pri nepristojnem organu.
ZIKS člen 145b, 145c.ZDen člen 72, 72/2.URS člen 30, 33, 67.
pasivna legitimacija - vrnitev zaplenjenih nepremični - zavezanec za vrnitev stvari v naravi - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari - zavezanec za plačilo odškodnine
Vse pravne osebe, v premoženju katerih so stvari, ki (še) niso v zasebni lasti, so zavezanci za vračilo teh stvari, ne glede na to, da v 145.b členu ZIKS niso izrecno navedene.
status civilnega invalida vojne - revizija - meje preizkusa izpodbijane sodbe - materialni zakonski rok
Tožnica v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. Izpodbija zgolj napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je nedopusten revizijski razlog in presega okvir možne presoje v revizijskem postopku. Na pravilno uporabo materialnega prava pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je Vrhovno sodišče presodilo, da izpodbijana sodba temelji na pravilni materialnopravni podlagi, da jo je sodišče prepričljivo obrazložilo in k razlogom sodišča prve stopnje nima ničesar dodati.
ZSZ člen 2, 2/1, 32, ZPP člen 224, 224/1, 243.ZureP-1 člen 2, 2/1-4, 80.
kmetijsko zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča in višina odškodnine - nezazidano stavbno zemljišče - sprememba namembnosti zemljišča - prostorski plan
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZSZ spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/5.ZPP člen 226, 226/3, 227, 228, 278.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - negativna dejstva - dokazno breme dolžnika in upnika
Določilo drugega odstavka 53. člena ZIZ ne prerazporeja dokaznega bremena. Zahteva, da mora dolžnik, ki zatrjuje negativna dejstva, predlagati, naj sodišče upnika pozove na predložitev ustreznih listin, ne bi bila v skladu z izhodiščem, da je dokazno breme za dokazovanje negativnega dejstva na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tista, ki zatrjuje neobstoj dejstva.
Pretirana strogost v razmerju do dolžnika bi pri izvršbi na podlagi verodostojne listine brez utemeljenega razloga vzpostavila neravnovesje med upnikom in dolžnikom.