CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR
VS1010783
ZPP člen 108, 108/2.ZUS-1 člen 22, 22/1.ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
sodne takse - zavrženje nepopolne vloge, vložene po odvetniku - izjava o premoženjskem stanju - združitev istovrstnih zadev
Po določbi 2. odstavka 108. člena ZPP, ki je začela veljati 1.10.2008, sodišče nepopolno vlogo, ki jo je vložil odvetnik, zavrže, ne da bi vlogo vrnilo v dopolnitev po 1. odstavku istega člena. Popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks pa je določena v 2. odstavku 12. člena ZST-1, po katerem mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju.
Če stranka ne predloži listin, s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, v roku, ki ga določa ZST, potem sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o predlogu, njeno prošnjo zavrne kot neutemeljeno.
Že s tem, da izbrana kandidatka opravlja sodniško službo, v kateri je na podlagi pozitivne ocene sodniške službe celo napredovala, po podatkih spisov pa ni bila obsojena za kaznivo dejanje, zaradi katerega bi bila moralno nevredna za opravljanje notariata, je izpolnjen pogoj iz petega odstavka 8. člena ZN. Kriteriji za izpolnitev pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN pa ne morejo biti višji od kriterijev za ugotavljanje pogojev za opravljanje sodniške službe.
Revizija ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
javna listina - dokazna moč javne listine - javna listina, v kateri se kaj potrjuje - možnost nasprotnega dokaza - javna listina, v kateri se kaj določa
Zapisnik potrjuje, da je toženec izjavil, kar je zgoraj citirano, ne pa tudi tega, da je vsebina njegove izjave (to je stvarnost, na katero se ta izjava nanaša) resnična. Dokazno pravilo velja le glede prvega dejstva, ne more pa veljati tudi glede slednjega. Prav tako to pravilo ne more preprečevati sodišču, da bi določeni izjavi dalo določen pomen (da bi jo razumelo glede na njen notranji (to, kar je bilo še izjavljeno poleg citiranega)) in zunanji kontekst (spremljajoče okoliščine, v katerih je bila izjava dana).
Upravna odločba, ki tožencu na podlagi ugotovitve, da je izkopal jamo, nalaga obveznost sanacije, pravdnega sodišča v dejanskem pogledu ne veže tako, da to ne bi moglo priti do drugačnega ali nasprotnega zaključka. Poleg tega je v skladu s tretjim odstavkom 224. člena ZPP izrecno dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Prav to pa je sodišče prve stopnje tudi storilo, ko je sprejelo nasproten dejanski zaključek kot ministrstvo. Pri tem nima nobenega posebnega pomena okoliščina, da je toženčevo kopanje gramoza zapisano v izreku navedene odločbe, ne pa morda v obrazložitvi, saj gre v vsakem primeru za dejansko podlago (glede katere ni vezanosti).
ZP-1 člen 106, 106/4-4, 136, 136/1-2, 156, 156/1-3.URS člen 31.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - postopek o prekršku - hitri postopek - redni sodni postopek - pravnomočno razsojena stvar - sodba, s katero se postopek ustavi
Če je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno, sodišče v rednem sodnem postopku o prekršku s sodbo zavrne obdolžilni predlog oziroma v kasnejši fazi postopek s sodbo ustavi.
ZPP člen 15, 17, 17/3, 24, 24/1, 25, 25/2.ZIZ člen 2, 2/2, 100, 136. Sodni red člen 131, 131/1.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek po uradni dolžnosti - sedež dolžnika - ustalitev krajevne pristojnosti
Izbira izvršilnega sredstva, od katerega je odvisna krajevna pristojnost v izvršilnem postopku, je na okrajnem sodišču, ki vodi izvršbo po uradni dolžnosti.
ZPPSL člen 111, 143, 144.ZPP člen 181, 181/2, 205, 205/1, 205/1-15, 339, 339/1.ZOR člen 286, 287.
sklep o napotitvi stečajnega senata - pravnomočnost - obstoj ločitvene pravice - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Ker je tožeča z vložitvijo ugotovitvene tožbe tako ravnala skladno vsebini izreka sklepa stečajnega sodišča, ji pravnega interesa ni mogoče odreči. Ta je namreč izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom. V tovrstnih primerih je treba šteti, da gre za situacijo, ki je primerljiva s položajem vlagatelja ugotovitvene tožbe, opredeljene s posebnimi predpisi (arg. drugi odstavek 181. člena ZPP). Pravdno sodišče v takem primeru po drugem odstavku 181. člena ZPP nima dolžnosti, da presoja o pravnem interesu vlagatelja ugotovitvene tožbe.
postopek pred prekrškovnim organom - plačilni nalog - možnost izjave o prekršku - hitri postopek - identiteta storilca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Tudi v postopku pred prekrškovnim organom (hitri postopek) morajo biti kršitelju zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo odločitev s tem, da naložena ustavitev gradnje in rušenje nedokončanih nelegalno postavljenih objektov ne morejo predstavljati težko popravljive škode in da zato tožeča stranka niti ni izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe. Razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu so torej jasni in se izpodbijani sklep da preizkusiti.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločanje o pravnem sredstvu - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb pritožbe - prekršek neznatnega pomena - objektivni pogoji - subjektivni pogoji
Sodišče je dolžno odgovoriti na trditev zahteve za sodno varstvo, da je pomen storjenega prekrška neznaten, če je trditev utemeljena s konkretnimi okoliščinami, ki bi v skladu s pogoji 6a. člena ZP-1 (objektivni pogoji) v zvezi 9. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1 (subjektivni pogoji) lahko pripeljala do izdaje sodbe o prekršku, s katero se postopek ustavi.
prodaja tuje stvari - veljavnost prodajne pogodbe - pravice lastnika prodane nepremičnine - učinki pogodbe
Tretja toženka je imela možnost ob minimalni skrbnosti ugotoviti, da s pogodbo z dne 2. 12. 1999 kupuje garsonjero od nelastnikov. Ta pogodba zaradi tega po pravilnem stališču sodišč prve in druge stopnje seveda ni nična, vendar ne more v ničemer zavezovati lastnika ali kakorkoli pravno upoštevno učinkovati nasproti njemu, ki ni bil pogodbena stranka, in mu s tem preprečevati uveljavitev njegovih lastninskopravnih upravičenj (zahtevati izselitev tretje toženke iz njegovega stanovanja).
odgovornost lastnika zgradbe ob javni površini - javna površina - upravljalec javne površine - vzdrževanje javne površine - poledenela ploščad - nezakonitost podzakonskega akta - občinski odlok o čiščenju javnih površin
Lastnik zgradbe ob javni površini ne odgovarja za škodo, ki jo je utrpela oškodovanka, ker upravljalec javne površine ni očistil.
Ker je toženec po končanem prepiru, ko je tožnik že odhajal stran, pritekel za njim in z nožem zamahnil za njegovim hrbtom, tožnikove roke ni poškodoval v silobranu, saj ni šlo za istočasnost napada in obrambe.
delitev skupnega premoženja zakoncev - posebno premoženje - darilo - način pridobitve premoženja - namensko podarjeni denar
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev ni pomemben samo čas njegove pridobitve, temveč tudi način pridobitve. Samo tožnici namensko podarjen in v ta namen porabljeni denar ne predstavlja sredstev, ki so pridobljena z delom v zakonski skupnosti, saj gre za darilo tretjih oseb.
tožba na sklenitev najemne pogodbe za stanovanje - dolžnost lastnika stanovanja - smrt najemnika - sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika - bivanje v stanovanju
Tožnik v času smrti najemnice ni dejansko prebival v spornem stanovanju. Zato je materialnopravno pravilno sklepanje, da eden izmed nujnih kumulativno predvidenih pogojev za lastnikovo (toženkino) obveznost sklenitve najemne pogodbe po smrti najemnika (tožnikove matere) iz 109. člena SZ-1 v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen.
ZKP člen 236, 236/3, 295, 331, 331/5, 331/6, 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3.
zaslišanje strank - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - zaslišanje priviligirane priče - zahteva obdolženca za zaslišanje - izključitev javnosti glavne obravnave
Določbe tretjega odstavka 236. člena ZKP (po kateri je zaslišanje mladoletne osebe, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, dovoljeno le na obdolženčevo zahtevo) ni mogoče razlagati tako, da bi sodišče vedno, ko to zahteva obdolženec, mladoletno pričo moralo zaslišati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2004641
ZKP člen 371, 371/1-8.URS člen 35.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - pravica do lastnega glasu - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega - snemanje izjave
Poseg v zasebnost s "tajnim" snemanjem je izjemoma lahko dopusten, če obstajajo posebej utemeljene okoliščine, zaradi katerih ima izvedba takšnega dokaza v kazenskem postopku poseben pomen za izvrševanje neke druge pravice, ki jo varuje Ustava: v konkretnem primeru pravice do osebnega dostojanstva oziroma pravice do časti in dobrega imena zasebnega tožilca.