ZST člen 13, 13/3. ZUS člen 70, 70/1.ZPP člen 169, 169/1.ZST-1 člen 12, 12/1.
oprostitev plačila sodnih taks - dokazila
Če stranka ne predloži listin, s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v roku, ki ga določa ZST, potem sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o predlogu, njeno prošnjo zavrne kot neutemeljeno.
denacionalizacija – vrnitev podržavljenega premoženja v naravi – ovire za vrnitev - zazidano stavbno zemljišče
V času vračanja gre za v naravi dejansko pozidano zemljišče, na katerem stoji objekt, ki ni v lasti upravičenca, kar predstavlja oviro za vrnitev v naravi. Zato za odločitev v tej zadevi ni pomembno, ali gre za nov ali za po podržavljanju obnovljen objekt, pravno pomembno je, da ta objekt ni v lasti upravičenca, temveč v lasti tretjega.
javni uslužbenci – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice za stranko – trditveno in dokazno breme - zavrženje
Vprašanje, ki ga tožnik izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (možnost subsidiarnega varstva zaradi varstva ustavnih pravic v sporih o zakonitosti posamičnih upravnih aktov), ni pomembno pravno vprašanje, saj je ta možnost izključena že z zakonom (4. člen ZUS-1). Vprašanje upravičenosti do odškodnine na podlagi 65. člena ZJU je stvar presoje sodišča v vsakem posameznem primeru in zato glede na vsebino zadeve ne more biti pomembno pravno vprašanje v obravnavanem primeru.
Ker je v obravnavani zadevi tožnik vložil revizijo zoper sklep Vrhovnega sodišča RS, zoper katerega je po zakonu ni mogoče vložiti, saj je zakon ne predvideva, je takšna revizija glede na določbo prvega odstavka 83. člena ZUS-1 nedovoljena.
ZPPSL člen 111, 143, 144.ZPP člen 181, 181/2, 205, 205/1, 205/1-15, 339, 339/1.ZOR člen 286, 287.
sklep o napotitvi stečajnega senata - pravnomočnost - obstoj ločitvene pravice - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Ker je tožeča z vložitvijo ugotovitvene tožbe tako ravnala skladno vsebini izreka sklepa stečajnega sodišča, ji pravnega interesa ni mogoče odreči. Ta je namreč izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom. V tovrstnih primerih je treba šteti, da gre za situacijo, ki je primerljiva s položajem vlagatelja ugotovitvene tožbe, opredeljene s posebnimi predpisi (arg. drugi odstavek 181. člena ZPP). Pravdno sodišče v takem primeru po drugem odstavku 181. člena ZPP nima dolžnosti, da presoja o pravnem interesu vlagatelja ugotovitvene tožbe.
ZPP člen 15, 17, 17/3, 24, 24/1, 25, 25/2.ZIZ člen 2, 2/2, 100, 136. Sodni red člen 131, 131/1.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek po uradni dolžnosti - sedež dolžnika - ustalitev krajevne pristojnosti
Izbira izvršilnega sredstva, od katerega je odvisna krajevna pristojnost v izvršilnem postopku, je na okrajnem sodišču, ki vodi izvršbo po uradni dolžnosti.
javna listina - dokazna moč javne listine - javna listina, v kateri se kaj potrjuje - možnost nasprotnega dokaza - javna listina, v kateri se kaj določa
Zapisnik potrjuje, da je toženec izjavil, kar je zgoraj citirano, ne pa tudi tega, da je vsebina njegove izjave (to je stvarnost, na katero se ta izjava nanaša) resnična. Dokazno pravilo velja le glede prvega dejstva, ne more pa veljati tudi glede slednjega. Prav tako to pravilo ne more preprečevati sodišču, da bi določeni izjavi dalo določen pomen (da bi jo razumelo glede na njen notranji (to, kar je bilo še izjavljeno poleg citiranega)) in zunanji kontekst (spremljajoče okoliščine, v katerih je bila izjava dana).
Upravna odločba, ki tožencu na podlagi ugotovitve, da je izkopal jamo, nalaga obveznost sanacije, pravdnega sodišča v dejanskem pogledu ne veže tako, da to ne bi moglo priti do drugačnega ali nasprotnega zaključka. Poleg tega je v skladu s tretjim odstavkom 224. člena ZPP izrecno dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Prav to pa je sodišče prve stopnje tudi storilo, ko je sprejelo nasproten dejanski zaključek kot ministrstvo. Pri tem nima nobenega posebnega pomena okoliščina, da je toženčevo kopanje gramoza zapisano v izreku navedene odločbe, ne pa morda v obrazložitvi, saj gre v vsakem primeru za dejansko podlago (glede katere ni vezanosti).
ZP-1 člen 106, 106/4-4, 136, 136/1-2, 156, 156/1-3.URS člen 31.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - postopek o prekršku - hitri postopek - redni sodni postopek - pravnomočno razsojena stvar - sodba, s katero se postopek ustavi
Če je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno, sodišče v rednem sodnem postopku o prekršku s sodbo zavrne obdolžilni predlog oziroma v kasnejši fazi postopek s sodbo ustavi.
postopek pred prekrškovnim organom - plačilni nalog - možnost izjave o prekršku - hitri postopek - identiteta storilca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Tudi v postopku pred prekrškovnim organom (hitri postopek) morajo biti kršitelju zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo odločitev s tem, da naložena ustavitev gradnje in rušenje nedokončanih nelegalno postavljenih objektov ne morejo predstavljati težko popravljive škode in da zato tožeča stranka niti ni izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe. Razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu so torej jasni in se izpodbijani sklep da preizkusiti.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločanje o pravnem sredstvu - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb pritožbe - prekršek neznatnega pomena - objektivni pogoji - subjektivni pogoji
Sodišče je dolžno odgovoriti na trditev zahteve za sodno varstvo, da je pomen storjenega prekrška neznaten, če je trditev utemeljena s konkretnimi okoliščinami, ki bi v skladu s pogoji 6a. člena ZP-1 (objektivni pogoji) v zvezi 9. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1 (subjektivni pogoji) lahko pripeljala do izdaje sodbe o prekršku, s katero se postopek ustavi.
vojaško stanovanje - privatizacija stanovanj - imetništvo stanovanjske pravice - zavrnitev zahtevka za izselitev iz stanovanja - konvalidacija - pridobitev imetništva stanovanjske pravice
Stališče sodišča druge stopnje, da je odločbo o dodelitvi spornega stanovanja z dne 26.8.1991 izdal nepristojen organ in da je bila kot taka nezakonita, je pravilno. Vendar pa je tožnik z zavrnitvijo zahtevka za izpraznitev spornega stanovanja za nazaj pridobil pravico uporabljati sporno stanovanje, torej položaj imetnika stanovanjske pravice. Glede na to mu gre pravica do odkupa stanovanja.
odgovornost države - carinski prekršek - zaseg vozila - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Ključno je, da je bilo sporno vozilo tožnici odvzeto na predpisan način oziroma, da ji je bilo s pravnomočno odločbo pristojnega državnega organa odvzeto v primeru in ob pogojih, ki jih določa zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0011564
ZDen člen 1, 32, 32/1, 54, 56, 57, 59, 88.ZLNDL člen 3.ZPP člen 1, 6, 13, 13/1, 358, 339, 339/2-14.SZ člen 18. ZPPSL člen 146.
lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - predhodno vprašanje v denacionalizacijskem postopku - prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - obseg v stečajnem postopku prodanega premoženja - pravno mnenje - družbena lastnina - pravica uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lasti - poseg v pravnomočno odločbo upravnega organa - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje izven glavne obravnave
Ker je tožnik na podlagi odločbe OLO in dejanskega izvrševanja pravice uporabe pridobil lastninsko pravico na določenih nepremičninah, sledi, da odločitev upravnega organa v denacionalizacijskem postopku o predhodnem vprašanju glede obstoja lastninske pravice na spornih nepremičninah nima učinka pravnomočnosti, ki bi se mogel raztezati tudi na tožečo stranko v tej pravdi (ki predstavlja matično področje glede odločanja o lastninski pravici), kateri sklep o denacionalizaciji ni bil vročen in katera ni imela možnosti pritožbe v upravnem postopku.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2.ZMZPP člen 96, 96/1, 98, 98/1, 108, 109, 109/4, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - načelo kontradiktornosti
Okoliščine, ki bi napotovale na retroaktivno uporabo Uredbe v skladu z njenim drugim odstavkom 66. člena, niso podane, zato mora preizkus, ali je mogoče priznati tujo sodno odločbo, v konkretnem primeru temeljiti na določilih ZMZPP.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S selektivnim navajanjem dejstev, s katerimi poskuša utemeljiti svojo tezo iz zahteve za varstvo zakonitosti, obdolženčev zagovornik ne uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ampak izpodbija v pravnomočnem sklepu ugotovljeno dejansko stanje.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Do spremembe odločbe o premoženjskopravnem zahtevku v pravnomočni obsodilni sodbi lahko pride le, če se ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti glede odločbe o krivdi, to je v primeru, če je pravnomočna obsodilna sodba v postopku o izrednem pravnem sredstvu spremenjena ali razveljavljena in se ponovno odloča o premoženjskopravnem zahtevku.
ZIZ člen 34, 34/3, 35, 35/1, 35/2, 35/3, 35/4, 166, 166/2. ZIZ-E člen 72.
krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na več nepremičnin - sprememba okoliščin med postopkom - prehodna določba ZIZ-E
Določbe 35. člena ZIZ urejajo vprašanje pristojnosti le glede začetne kumulacije izvršilnih sredstev. Za naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev pa je obveljalo stališče, sprejeto že pred uveljavitvijo novele ZIZ-A, da se pristojnost določa glede na okoliščine v času vložitve izvršilnega predloga, ker sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča.
Res je sicer novela ZIZ-E 35. členu dodala nov četrti odstavek, ki pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev z izvršbo na nepremičnino določa spremembo pristojnosti po tem izvršilnem sredstvu, vendar uporaba te določbe v obravnavani zadevi že glede na prehodno določbo 72. člena te novele, ki ureja podobno situacijo, ne pride v poštev.