pripor - postopek proti mladoletniku - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - neogibnost pripora - sorazmernost - ponovitvena nevarnost
Pri presoji neogibnosti pripora za varnost ljudi mora sodišče upoštevati tudi težo konkretnega očitanega kaznivega dejanja, pri tem pa predlog državnega tožilca, kakšen vzgojni ukrep naj sodišče izreče mladoletniku, ni relevantno merilo, saj na njegov predlog sodišče ni vezano.
ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/1. ZUP (1986) člen 144.ZUS-1 člen 47, 47/1, 48, 48/3, 49, 64, 64/4, 93, 93/1.
denacionalizacija - lastništvo zemljišča - predhodno vprašanje - zahteva za varstvo zakonitosti, ki se obravnava kot revizija - po ZUS-1
Če je vprašanje lastnine parcele, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, sporno, to v denacionalizacijskem postopku predstavlja predhodno vprašanje. Po določbi 3. odstavka 16. člena ZDen podržavljenega premoženja namreč ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb.
Pogodbeni stranki posojilne pogodbe in sporazuma, katerih ugotovitev ničnosti sta tožnika s primarno uveljavljanim zahtevkom terjala, sta bili prvi toženec in druga toženka kot posojilodajalca, ter prvotna tretja toženka (med pravdo izbrisana družba) kot posojilojemalka, ki je bila v tej vlogi pravnoposlovna zavezanka le v razmerju do prvih dveh tožencev kot posojilodajalcev. Zato ni jasno, kakšno terjatev naj bi morala tožnika po stališču sodišč prve in druge stopnje uveljavljati zoper družbenika družbe (prvotne tretje toženke) v enem letu po njenem izbrisu, saj je cilj tožeče stranke, ki ga v tej pravdi zasleduje, doseči izbris hipoteke; ta pa ni vknjižena v korist prvotne tretje toženke, temveč v korist prvega toženca in druge toženke.
Breme dokazovanja le navideznosti zapisa v pogodbi o posojilu, v njej navedenega denarnega zneska in pogodbeno prevzetih obveznosti strank nosi tisti, ki jo zatrjuje in se nanjo sklicuje (212. člen ZPP), saj je sicer treba upoštevati kot pravilo določbo prvega odstavka 99. člena ob sklenitvi sporne pogodbe in sporazume še veljavnega ZOR, po kateri se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Breme dokazovanja navideznosti sporne pogodbe in sporazuma sta torej nedvomno nosila tožnika.
gradbeno dovoljenje - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - vrednost izpodbijanega dela - zelo hude posledice za stranko - odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta.
SZ člen 147, 147/1.ZOR člen 23, 363, 388, 389, 389/1, 390.
najemna pogodba za stanovanje - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - kontrahirna dolžnost - zastaranje - specialni predpis - uporaba temeljnih načel in splošnih določil obligacijskega prava - zastaralni rok - pretrganje zastaranja in umik tožbe
Stanovanjski zakon je bivšim imetnikom stanovanjske pravice oziroma uporabnikom stanovanja podelil pravico do sklenitve najemne pogodbe za stanovanje, katere zrcalna podoba je na drugi strani dolžnost lastnika stanovanja do sklenitve takšne pogodbe. Gre za kontrahirno dolžnost, predpisano z zakonom in za z zakonom vzpostavljeno obligacijsko razmerje. Čeprav gre za posebej urejeno obligacijsko razmerje, pa zanj veljajo tudi temeljna načela in splošna določila obligacijskega prava, kolikor Stanovanjski zakon kot poseben predpis določenih razmerij ne ureja drugače (23. člen ZOR). Ker slednji specialnih določb o zastaranju ne vsebuje, te določbe pa so po svoji naravi splošnega pomena in veljajo za vsa obligacijska razmerja, je za zastaranje treba uporabiti določila ZOR.
ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3. ZVCP člen 2, 2/1, 20, 20/2, 27, 27/1, 90, 90/1.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila in kolesarja - kršitev cestnoprometnih predpisov kolesarja - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - verodostojnost policijskega zapisnika
Konkurenca objektivne in subjektivne odgovornosti le izjemoma pripelje do popolne oprostitve odgovornega, pri čemer se pogoj nepričakovanosti škodnega dogodka presoja po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti.
Odsotnost elementa nepričakovanosti, ob dejstvu, da toženka v postopku tega elementa ni zatrjevala, utemeljuje zaključek, da toženka ni uspela dokazati, da je ravnanje tožnice izključni vzrok za nezgodo in da je objektivno odgovorna imetnica nevarne stvari v tem primeru popolnoma prosta odgovornosti.
Kadar oškodovanec sam ravna nepazljivo in pretrpi škodo, je to razlog za delno razbremenitev imetnikove odgovornosti.
S sklepom o popravi pomot sodišče popravi napake oziroma pomanjkljivosti in neskladja med izvirnikom sodbe in pisno izdelano sodbo, ne more pa odpraviti vsebinskih napak in pomanjkljivosti v izvirniku sodbe.
OZ člen 557.ZD člen 117.ZOR člen 10, 15, 53, 53/2, 103.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pravna narava pogodbe - ničnost pogodbe - nedopusten nagib - enaka vrednost dajatev - aleatorna pogodba - načelo avtonomije volje strank
Pogodba je v delu, kjer je dogovorjena bodoča obveznost preživljanja, po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Čeprav sta pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe vedeli, da je preživljanka hudo bolna ter potrebuje pomoč, nego in oskrbo, pa zaradi nedoločljivosti trenutka preživljankine smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti toženke v bodoče. Prav zaradi te aleatornosti sta nase prevzeli riziko, da izpolnjene obveznosti toženke po vrednosti morebiti ne bodo ekvivalentne izročenemu premoženju. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev (15. člen ZOR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010815
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP-1 člen 111, 133, 142.
pravočasnost pritožbe - vročanje - osebno vročanje - vročitev po faksu - bistvena kršitev določb postopka
V Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1) ni posebnih določb glede vročanja. Zato se primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (22. člen ZUS-1). Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ureja osebno vročanje v 142. in 133. členu. Vročanje po faxu ne spada med načine vročanja, ki jih ZPP določa za osebno vročanje sodnih odločb, zoper katere je dovoljena posebna pritožba.
invalidnost - delna invalidska pokojnina - sorazmerni del invalidske pokojnine
Tožena stranka je pri odločanju o tožnikovi pravici do sorazmernega dela invalidske pokojnine tudi glede na določbe sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o socialni varnosti utemeljeno izhajala iz določb ZPIZ-1. Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik zaradi sprememb v zdravstvenem stanju sicer ni več zmožen za svoje delo vodovodnega inštalaterja, še vedno pa je delazmožen za drugo ustrezno fizično lažje delo z omejitvami, kar ga glede na določbe 3. alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 uvršča v III. kategorijo invalidnosti, ob dopolnjeni starosti nekaj nad 45. let ni izpolnjeval pogojev iz 67. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
Pomanjkljivosti, ki jih v zvezi z danim poukom obsojencu pri zaslišanju v preiskavi in v postopku glavne obravnave uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti, niso podane, zato sodišče pravnomočne sodbe ni oprlo na nedovoljen dokaz.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 97, 97/2.ZPP člen 365, 365/1-2, 398, 398/1.
zavrženje vloge - pravnomočno razsojena stvar - ponovno odločanje o isti stvari - izredna pravna sredstva - obnova postopka v upravnem sporu - prepozen predlog za obnovo postopka
Glede na prvi odstavek 398. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je brez pošiljanja v dopolnitev zavrglo vlogo, ki predstavlja prepozen predlog za obnovo postopka.
starostna pokojnina brez zmanjšanja v posebnih primerih - upokojitev pred dopolnitvijo polne starosti - prenehanje delovnega razmerja - zaposlitev mlajše brezposelne osebe - polna starost
ZPIZ-1 omogoča tudi izplačevanje starostne pokojnine brez zmanjšanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti, čeprav še nimamo zakona, ki bi določal, da delavcu lahko preneha delovno razmerje tudi na podlagi programa, po katerem je delodajalec dolžan na njegovo delovno mesto zaposliti mlajšo brezposelno osebo. Niso pa bili sprejeti niti ustrezni programi za tako zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb, niti ni bil sprejet zakon, ki bi določneje opredelil pogoje za takšno upokojevanje in zaposlovanje, tako da pogoji za uporabo 4. alinee prvega odstavka 55. člena ZPIZ-1 v neposredni praksi, to je v smislu konkretnih upokojitev, še niso bili izpolnjeni.
sodba na podlagi pripoznave - izvršitev - vračilo izplačanega zneska - neupravičena pridobitev
Znesek, ki ga tožeča stranka zahteva nazaj, je bil izplačan na podlagi pravnomočne sodbe na podlagi pripoznave, ki ni bila izpodbijana in še vedno velja. Pravni temelj za izplačilo spornega zneska ni prenehal obstajati, ne glede na sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 209/2003 z dne 8. 6. 2003, ki na sodbo na podlagi pripoznave ni imela neposrednega vpliva. Zato ni šlo za plačilo brez pravne podlage oziroma glede katerega bi podlaga odpadla v smislu določbe 190. člena OZ.
varstvo in vzgoja otrok - stiki z otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorstvom tuje osebe - aktivna legitimacija za uveljavljanje zahtevka za preživnino - določitev drugega izvedenca
Vloga tretje osebe je nadzorovanje in spremljanje poteka stikov pa tudi pomoč staršem tako, da se dajo poučiti strokovni osebi. Ko kasneje sodišče odloča o tem, ali se lahko stiki izvajajo brez nadzora, vzame za podlago tudi zapisnik strokovnih oseb, ki izvajajo nadzor, o posameznem stiku, v katerih predstavijo svoja opažanja.
Če iz projektne dokumentacije za medsosedsko ograjo izhaja, da temelj betonskega zidu sega 10 cm v podzemni prostor tožnikove parcele, za kar pa ni bilo pridobljeno tožnikovo soglasje, je gradbeno dovoljenje, izdano na tej podlagi, nezakonito.
Ker sta odškodninska zahtevka vsake od tožnic samostojna in medsebojno nezdružna, je treba pravico do revizije presojati za vsako tožnico posebej.
Glede na konkretne okoliščine odvetničin izostanek z zadnjega naroka in opustitev pritožbe v prejšnji pravdni zadevi ne pomenita ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Sodišče tožilčeve dokazne predloge presoja po enakih merilih kot dokazne predloge obrambe, to je po merilih relevantnosti dejstev, ki naj bi se dokazala ter stopnje verjetnosti uspešnosti dokaza.