KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062742
KZ-1 člen 42, 42/3, 74, 75, 75/1, 77, 175, 175/1, 175/3.. ZKP člen 155.a, 155.a/8.. ZOPOKD člen 4,4/3, 26, 26/1, 26/1-2.
zloraba prostitucije - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - zakonski znaki - izkoriščanje - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja - tajno delovanje - odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi pravni osebi
Kdaj gre v konkretnem primeru za izkoriščanje, presoja sodišče v vsakem primeru posebej in sicer glede na konkretna dejstva in okoliščine kaznivega dejanja.
Dobrina, zavarovana s kaznivim dejanjem po 175. členu KZ-1, je spolna samoodločba osebe, ki se prostituira, oziroma njena avtonomija v širšem smislu. Pri avtonomiji osebe gre za posege v ekonomsko svobodo (ekonomsko izkoriščanje), kakor tudi za posege v splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja, med katere spada na primer omejevanje prostosti gibanja, vsiljevanje določenih strank, načina, kraja in drugih značilnosti delovanja osebe, ki se prostiruira.
Sodna praksa Vrhovnega sodišča je enotna in kot prepovedano šteje pridobivanje finančne koristi iz naslova prostituiranja drugih ter poseg v pravico do samoodločbe.
Za presojo zakonskega znaka izkoriščanja ni bistven zaslužek deklet. Bistvo kaznivega dejanja zlorabe prostitucije je v tem, da imajo storilci korist od prostituiranja oseb.
V kolikor sodišče protipravno premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ugotovi in odvzame, mora biti onkraj razumnega dvoma prepričano, da izvira iz obravnavanega kaznivega dejanja in tudi v njeno višino.
Ukrep tajnega delovanja se ni izvajal v nasprotju z osmim odstavkom 155.a člena ZKP, kot to neuspešno poskušata prikazati zagovornik in obtoženka v svojih pritožbah, saj je iz izvedenega dokaznega postopka jasno razvidno, da se je obtoženka s TD 6012 družila prostovoljno in ga celo ostalim predstavljala kot svojega fanta, med drugim pa ga je tudi povabila na piknik, ki ga je organizirala A. A., zato do zlorabe s strani TD 6012 ni prišlo.
Sodelovanje pri prostituciji druge osebe zajema različna ravnanja, vezana na organizacijo prostitucije ter njeno izvedbo.
Ker se že obtožencem očita, da so si z očitanim kaznivim dejanjem pridobili protipravno premoženjsko korist, katero je sodišče prve stopnje obtoženi A. A. tudi odvzelo, ni dokazano, da naj bi obtožena pravna oseba iz naslova istega kaznivega dejanja pridobila kakršnokoli premoženjsko korist in temelj odgovornosti pravne osebe iz 3. točke 4. člena ZOPOKD ni podan.
Sodišče prve stopnje ni odpravilo nobene očitne napake v imenih in številkah, niti ni popravilo druge očitne pisne ali računske pomote ter tudi ne pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom.
prikazovanje pornografskega gradiva - opravičljiva pravna zmota - oseba, mlajša od 15 let
Utemeljeno je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep gradilo na izpovedbah prič M.C., oškodovankine matere, pa tudi na izpovedbi same oškodovanke L.B. O odločilnih okoliščinah, ki se nanašajo na bistvene zakonske znake mladoletniku očitanega kaznivega dejanja, sta priči izpovedali skladno, saj sta potrdili, da je mladoletnik, kar sicer tudi sam priznava, poslal fotografije oškodovanki, ki jih je prestregla njena mama in o tem obvestila oziroma podala zoper mladoletnika kazensko ovadbo; oškodovanka pa je materi povedala, da ji je mladoletnik fotografije s takšno vsebino poslal že tudi prej. Ni moč pritrditi pritožbi, da mladoletnik ni vedel, da je dejanje, ki ga je storil, torej pošiljanje slik golih moških teles v nasprotju s pravom, pa tudi, da jih pošilja ne samo oškodovanki, ki bi naj bila stara manj kot 15 let (14 let), ampak otroku, saj mu je oškodovanka sama napisala, da je stara 11 let. Sodišče prve stopnje je v točkah 26 - 30 podrobno in pravilno obrazložilo, da je sodna praksa v podobnih primerih že zavzela stališče, da za obstoj krivde zadošča že potencialna zavest o protipravnosti (izogibna pravna zmota), pri čemer gre za vrednostno sodbo o tem, ali je bil storilec dovolj skrben pri seznanjanju s pravnimi predpisi. Ni dvoma o tem, da je mladoletnik vedel, da ni ravnal prav, saj je mladoletni oškodovanki takoj zatem, ko je izvedel, da je fotografije videla njena mama, očital, zakaj mu ni povedala, da je ob njej prisotna tudi njena mama. V svojem zagovoru je tudi povedal, da ni tako "nor", da bi svoje gole fotografije pošiljal nekomu, ki ga sploh ne pozna, zaradi česar je fotografije snel z interneta in jih poslal oškodovanki. Tako je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da se je mladoletnik zavedal, da je tudi pošiljanje fotografij golih, sicer neznanih moških, ki so "snete" s spletnih strani, mladoletnim osebam, protipravno in kaznivo. Zato ni moč pritrditi pritožbi, da bi naj mladoletnik storil očitano kaznivo dejanje v upravičljivi pravni in dejanski zmoti.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da slike golega moškega telesa ne ustrezajo standardu "pornografske vsebine" se pritožbeno sodišče pridružuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da pritožba spregleda, čeprav to okoliščino sicer tudi sama ugotavlja, da je mladoletnik oškodovanki med drugimi poslal tudi fotografijo golega moškega telesa odraslega moškega, ki se dotika svojega spolnega organa. Taka fotografija pa nedvomno pretirani implicira pojmovanje spolnosti oziroma golega moškega telesa, ker ima očiten pornografski kontekst oziroma namen "erotičnega draženja", zaradi česar definitivno predstavlja "sliko pornografske vsebine". Sodišče prve stopnje pa je še posebej poudarilo in obrazložilo, da kaznivo dejanje po prvem odstavku 176. člena KZ-1 spada v "inkriminacijsko mrežo", s katero si sodobni sistemi spolnega kazenskega prava prizadevajo varovati otroke pred spolnostjo. Eno od varstev, ki ga ta "inkriminacijska mreža" zajema, je tudi soočenje otroka s pornografskim gradivom, vključno z inkriminacijskimi ravnanji, ki pomenijo konkretno, pa tudi abstraktno nevarnost, da bo otroku omogočeno soočenje s pornografskim gradivom.
posojilna pogodba - dokazno breme - dejansko stanje - dokazovanje - dokazi in dokazna ocena - nesporazum - darilo
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je šlo za nesporazum in je zahteva za vračilo utemeljena na tej podlagi. Ni bilo namreč ugotovljeno, da je bil tožnik ob sklenitvi pogodbe prepričan, da gre za posojilo, toženka pa, da gre za darilo. Celo izrecno je ugotovljeno, da je tožnik denarni znesek podaril.
neplačilo predujma za izvedenca - ustavitev nepravdnega postopka - predujem, plačan po izteku roka
Glede na to, da je predlagateljica po pritožbenih navedbah, ki jih potrjujejo podatki spisa, predujem plačala 31. 3. 2021, ga je plačala po izteku roka za njeno plačilo in torej prepozno.
Ni nujno, da tožnik postavi poseben ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe.
Ničnostni spori zgolj zaradi začetka postopka osebnega stečaja niso nedopustni in upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, lahko varstvo svoje terjatve zahteva s tožbo za ugotovitev ničnosti.
Ni pomembno, kateri od zakoncev je iz svoje plače neposredno plačeval gradnjo hiše. Skupno premoženje je enotna premoženjska masa in pri ugotavljanju deležev se celovito presoja prispevek vsakega od zakoncev, namenjen za potrebe njune življenjske in družinske skupnosti.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja je treba darila sorodnikov v dvomu šteti kot darilo, dano obema zakoncema po enakih deležih. To velja, dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00048096
OZ člen 150. ZPP člen 306.
sodna poravnava - učinki sodne poravnave
Po določbi drugega odstavka 306. člena ZPP lahko v postopku pred pravdnim sodiščem sklenjena poravnava obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje pa lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankami (tudi tistih, ki niso predmet tožbenega zahtevka), v poravnavo se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.
Glede na zgoraj citirano zakonsko določbo in dejstvo, da je s sklenjeno sodno poravnavo bilo med pravdnima strankama rešeno sporno razmerje glede tožničine lastninske pravice na spornem stanovanju, njen primarni zahtevek v tej pravdi ni utemeljen ne glede na zatrjevano drugačno pravno podlago. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, ko je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo in sodba ni obremenjena z očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je pritožbeni očitek.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa jasno in nedvomno navedlo, da je bil ugovor vložen prepozno. Navedlo je, da je bil tožencu plačilni nalog vročen 16. aprila 2021, da se je rok za ugovor iztekel 24. 4. 2021, toženec pa je plačilnemu nalogu ugovarjal 28. 4. 2021, kar je prepozno. Navedena dejstva so bila odločilna pri presoji, da je ugovor prepozen. V kolikor se pritožnik z njimi ne bi strinjal, bi jih moral izpodbijati, česar pa ni storil. Zato je pritožbeno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje vezano. Očitek pritožnika, da sklepa zaradi neobrazloženosti ni mogoče preizkusiti, se tako izkaže kot neutemeljen.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila takse - družinski član prosilca - denarni prejemki - pritožbena novota
Glede na to, da je pritožnik v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedel, da z njim ne živi noben družinski član, predstavlja nasprotna pritožbena navedba pritožbeno novoto.
OZ-UPB1 člen 6, 6/2, 131, 131/1, 193, 766. ZPP člen 11, 185, 185/1, 185/2.
odškodninska odgovornost odvetnika - kršitev obveznosti iz mandatne pogodbe - krivdno ravnanje - ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo - skrbnost dobrega strokovnjaka - dejanska škoda - sprememba tožbe
Podlaga za odškodninsko odgovornost odvetnika je v kršitvi pogodbenega razmerja in sicer mandatne pogodbe (členi 766 do 787 OZ). Do odvetnikove kršitve pogodbene obveznosti pride v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju poklicne dejavnosti odvetnika zahteva od njega.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046982
SPZ člen 60, 60/1. OZ člen 564.
spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - izročitev v posest - ničnost pogodbe o preužitku - aleatornost - bolezen - prikrito darilo - namen izločitve - dedovanje
Skladno z določilom prvega odstavka 60. člena SPZ, je pokojni izgubil lastninsko pravico na konju že s sklenitvijo pravnega posla in z njegovo izročitvijo v posest E. E. in ne šele s podpisom pogodbe o prenosu lastninske pravice.
Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev v času sklenitve pogodbe, za katere se ne more trditi, da morata biti v času sklenitve pogodbe vsaj približno enaki oziroma sorazmerni.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo kot vrednost spornega predmeta pod pritožbo in osnovo za odmero sodne takse znesek 33.927,55 EUR. Ker gre za denarni tožbeni zahtevek (in ne zahtevek, ki neposredno izvira iz ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi), se za pritožbo skladno z ZST-1 plača sodna taksa.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 235, 235/4, 242, 242/2.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost - prepričanje o solventnosti
Pritožbeni okvir družbenika dolžnika je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Družbenik dolžnika v pritožbenem postopku ni uspel dokazati solventnosti dolžnika, nad katerim je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v času, ko je sodišče prve stopnje vročalo tožbo toženi stranki veljala Odredba o posebnih ukrepih iz 83.člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID -19 na območju Republike Slovenije, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in je objavljena v Uradnem listu RS št.165 z dne 13. 11. 2020. Po tej Odredbi (2. točka – Obseg poslovanja sodišč) v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, sodišča odločajo in vročajo pisanja, ne izvajajo pa narokov in ne opravljajo drugih procesnih dejanj, ki neizogibno terjajo fizično prisotnost strank ali drugih udeležencev sodnega postopka in ne izvajajo uradnih ur. Procesni roki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke štejejo za nenujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju. Po 6.točki navedene odredbe je ta začela veljati 16. novembra 2020. Z Odredbo o spremembi in dopolnitvi Odredbe, objavljene 7. 1. 2021 v Uradnem listu RS št. 2 z dne 7. 1. 2021 pa je določeno, da se 6. točka odredbe z dne 13. 11. 2020 spremeni tako da glasi: ″Ta odredba začne veljati 16. 11. 2020 in velja do 31. 1. 2021″. Tako so s 1. 2. 2021 zopet pričeli teči procesni roki in ker je toženi stranki tožba vročena (vročilnica pri listni številki 6 spisa) 12. 1. 2021, je 30 dnevni rok za odgovor na tožbo pričel teči 1. 2. 2021 in se iztekel 2. 3. 2021 , to pa je zadnji dan, ko bi morala tožena stranka vložiti obrazložen odgovor na tožbo, da bi bil pravočasen (112. člen ZPP). Pritožba na trdi, da bi tožena stranka sploh vložila odgovor na tožbo, tako da je sodišče prve stopnje smelo 30. 3. 2021 izdati zamudno sodbo.
V primeru, ko tožena stranka ne odgovori na tožbo ali ne odgovori obrazloženo, se šteje, da tožena stranka priznava tožbene trditve (sistem pozitivne - afirmativne litiskontestacije) in če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, mora izdati zamudno sodbo.
postopek osebnega stečaja - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost organizacije za plačilni promet za opuščeni rubež - pritožba proti sklepu
Iz normativne ureditve izhaja, da je za kršitev obveznosti iz sklepa o zasegu denarnega dobroimetja odgovorna pritožnica kot banka, pri kateri je imel dolžnik odprt denarni račun in mora za to nositi tudi posledice, določene v tretjem odstavku 393. člena ZFPPIPP. Materialnopravno nerelevantna je zato že v prvostopenjskem postopku zatrjevana in v pritožbenem postopku ponovljena trditev o dolžniku kot prejemniku neutemeljeno izplačanega zneska, zaradi česar ga je na upraviteljičin fiduciarni denarni račun dolžan plačati dolžnik, ne pa pritožnica.
Po ZFPPIPP pritožba zoper sklep o zasegu denarnega dobroimetja iz 394. člena nima suspenzivnega učinka, zato ni bila ovira za izvršitev sklepa še pred njegovo pravnomočnostjo.
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, predlog ni dovoljen, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno, skladno s prvim odstavkom 120. člena ZPP, zavrglo.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00047184
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 98, 99, 100, 101. ZJN-2 člen 12, 12/2, 12/2-2, 29, 29/6, 29/6-1. OZ člen 336, 336/1, 360. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 258, 267, 288, 288/2. Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 člen 152. ZJF člen 55, 55/1, 100. ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2.
vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - vračilo prejetih javnih sredstev - evropska sredstva - finančni popravek - kršitev pravil javnega naročanja - dodatno naročena dela - aneks - postopek s pogajanji brez predhodne objave - pogodba o sofinanciranju - ugovor zastaranja - aktivna stvarna legitimacija - predhodno vprašanje - trditveno in dokazno breme - višina finančnega popravka
Večstopenjska kontrola nad zakonitostjo porabe javnih sredstev po pogodbi o sofinanciranju ni bila časovno omejena, kar pomeni, da ni bilo ovire za to, da nacionalni revizijski organ ponovno izvede revizijo projekta. S podpisom pogodbe o sofinanciranju je tožena stranka pristala na določeno negotovost, povezano z možnostjo uveljavljanja zahtevka za vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev. Glede na navedeno je začetek teka petletnega zastaralnega roka pravilno vezan na datum drugega revizijskega poročila UPN.
Ne glede na to, da ima mehanizem finančnega popravka pravno podlago v evropski uredbi, sta pravdni stranki udeleženki obligacijskega razmerja (z javnopravnimi elementi), zato je sodišče prve stopnje institut zastaranja pravilno presojalo na podlagi določb OZ.
Pritožnica pravilno izpostavlja, da vsebujejo Navodila priporočilne stopnje popravkov, vendar to ne pomeni, da ima država članica v razmerju do upravičenca diskrecijsko pravico, da v primeru ugotovljene nepravilnosti ukrepa finančnega popravka ne izvede. Tudi določitev stopnje popravka v primeru ugotovljene nepravilnosti ni v prosti presoji države članice oziroma njenega organa nadzora.
misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Formalna razporeditev v QRF, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, se ne šteje za opravljanje dela za delodajalca, ki onemogoča izrabo prostega dneva tedenskega počitka.
Glede večernih sestankov, na katerih je moral biti tožnik tudi na dneve, ki so bili v evidencah zabeleženi kot prosti, nanašali pa so se na potek dela naslednjega dne oziroma na priprave za naslednji dan, je tožnik izpovedal, da so sestanki potekali na hodniku in da so se na njih razdeljevale naloge za naslednji dan. Zato ta ugotovitev sama zase še ne pomeni kršenja tožnikove pravice do tedenskega počitka.
V zvezi s čiščenjem orožja tožnik ni ničesar izpovedal, na podlagi njegovih povsem pavšalnih navedb pa ni mogoče sklepati, da bi mu bilo čiščenje odrejeno prav vsakič v času tedenskega počitka.
ZMinP člen 2, 2/3.. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja (2016) člen 7, 7/1, 7/3, 8.. ZDR-1 člen 131, 131/2, 161.. ZPP člen 262, 262/1.
razlika v plači - regres za letni dopust - stroški za prehrano med delom - stroški za prevoz na delo in z dela
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici plačo obračunala in izplačala skladno z določbami ZMinP. V znesek minimalne plače, ki je v letu 2017 znašala 804,96 EUR bruto, je pravilno vštela pogodbeno dogovorjeno plačo za redno delo v bruto znesku 603,00 EUR, nadomestilo plače zaradi odsotnosti na praznik, dodatek za delovno dobo (minulo delo) in dodatek do minimalne plače.
Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 7. člena Kolektivne pogodbe, po katerem delavcu povračilo stroškov za prehrano med delom pripada najmanj v višini 3,56 EUR za vsak dan prisotnosti na delu, in podatkov o prisotnosti na delu, ki jih tožnica ni obrazloženo prerekala, pravilno zaključilo, da so ji bili stroški za prehrano med delom povrnjeni v pravilni višini.