odvzem roditeljske pravice - izvrševanje roditeljske pravice - korist mladoletnega otroka - celostni vtis - starševska skrb - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti
Četudi se je nasprotni udeleženec zanimal za šolanje in delno skrbel za vsakodnevne potrebe obeh mladoletnih otrok, to ne zadošča za sklep, da je izvrševal roditeljsko pravico v njuno korist, ker otroka v svoji primarni družini nista imela občutka varnosti in stabilnosti, kar je najpomembnejše za zdrav psihosocialni razvoj in zagotavljanje otrokove koristi. Nasprotni udeleženec ni imel primernega, ustreznega celostnega odnosa v družini, družina je delovala disfukcionalno, čeprav je občasno bila v njej tudi prisotna harmonija. Ob upoštevanju še, da sta mladoletna otroka že 4,5 let nameščena v rejništvu in odsotnosti nasprotnega udeleženca zaradi prestajanja dolgoletne kazni zapora, nasprotni udeleženec otrokoma ne bi mogel omogočiti potrebnih pogojev za njun razvoj. Odsotnost nasprotnega udeleženca zaradi prestajanja kazni zapora je razlog, da nasprotni udeleženec v življenju otrok (od 1. 4. 2016 dalje) ne posega ogrožajoče.
preprečevanje nasilja v družini - nujen postopek - hiter postopek - nasilje v družini - nasilno dejanje - oblike nasilja - povzročitelj nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - ugovorni postopek - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti postopka - načelo sorazmernosti
Namen ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. ZPND je usmerjen v varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Glede na pomen navedenih varovanih osebnih dobrin najvišjega ustavnega ranga je zahteva po nujnosti in hitrosti v postopkih po ZPND največja možna. Določba 22.d člena ZPND ima podlago v navedeni zahtevi, ko določa, da lahko sodišče izreče ukrep zaradi nasilnih dejanj tudi brez izjave povzročitelja nasilja. V takšnem primeru mu je pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku (tretji odstavek 22.d člena ZPND), v katerem odloča isto sodišče, ki je izreklo ukrep in v katerem domnevni povzročitelj nasilja uresničuje svojo pravico, da razpravlja pred prvostopenjskim sodiščem oziroma uresničuje vse druge procesne pravice, ki mu jih daje zakon. Sodišče prve stopnje v ugovornem postopku ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja, ampak, ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil, ali je predlagani izrek ukrepa utemeljen.
Ugotovitev nasilja v družini udeležencev tega postopka (3. člen ZPND) je pogojevala izrek ukrepov zaradi nasilnih dejanj (19. člen ZPND). Izrek ukrepov predstavlja odziv na nasilje, ki ga je treba prilagoditi njegovi intenzivnosti in stopnji ogroženosti žrtve (5. člen ZPND). Pri tem je treba upoštevati načelo sorazmernosti ukrepanja. Načelo sorazmernosti je eno temeljnih načel ZPND, ki zavezuje državne organe, da ustrezno zaščitijo žrtve, poleg tega pa istim organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose. Nedvomno so izrečeni ukrepi prepovedi približevanja in navezovanja stikov in vzpostavljanja srečanj sorazmerni glede na ugotovljeno nasilje nasprotnega udeleženca.
izločitvena pravica - ugovor litispendence - procesni pobotni ugovor
S pravnomočnim sklepom priznana izločitvena pravica na strojih pomeni, da ti niso mogli biti predmet prodajne pogodbe. To dvoje se izključuje. V stečajnem postopku se ne more prodati premoženje, ki ni dolžnikovo. Ker so odločitve o priznanju izločitvenih pravic postale pravnomočne, so bile sporne premičnine izločene iz stečajnega mase.
Stališče tožene stranke negira pravnomočno sodno odločbo, ki je bila javno objavljena in se je zato štela za znano vsem. Z njim posega v ustavno zavarovano lastninsko pravico izločitvenega upnika, ki je storil vse, kar od njega zahteval ZFPPIPP: pravočasno prijavil izločitveno pravico in izposloval pravnomočni sklep o njenem priznanju na vseh strojih. Na teh je imel posredno posest.
Ker s procesnim pobotnim ugovorom toženec ne more doseči več kot zavrnitve tožbenega zahtevka, tudi litispendenca procesnega pobotnega ugovora učinkuje le do višine tožbene terjatve.
ZP-1 člen 92, 92/2, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
ugoditev pritožbi - pravica do uporabe jezika v postopku - nerazumljivi razlogi - hitri postopek o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
V kolikor kršitelj ne razume, za kaj gre v postopku, ne more zavzeti stališč do dejanskih in pravnih vidikov na naslovljenega očitka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047729
ZDR-1 člen 45, 179.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.. ZVZD-1 člen 5, 7, 11, 19.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 2, 4, 4/3, 6, 37, 37/2, 53, 54, 54/1, 54/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je na podlagi 179. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 131. OZ presodilo, da so podane vse predpostavke za krivdno odškodninsko odgovornost tožene stranke po splošnih pravilih civilnega prava. Na podlagi ugotovitev, da pohodna površina, po kateri je med opravljanjem dela hodil tožnik, ni bila ustrezno urejena, ker neravnina ni bila označena na zakonsko predpisan način, in da prehod ni bil prost ovir, je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni poskrbela za varno delovno okolje tožnika in s tem opustila obveznosti iz 45. člena ZDR-1, 5., 7., 11. in 19. člena ZVZD-1 ter 6., 37., 53. in 54. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2016 je toženka tožnici očitala kršitev obveznosti na delovnem mestu referent za javna naročila, ki ima vse znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ, in sicer ji je očitala, da je v aprilu 2011 in maju 2011 sprejela darilo v zameno, da je ponudniku za oddajo javnega naročila dajala navodila za nezakonito spremembo ponudbe, ki jo je nato vložila med dokumentacijo ponudnikov, s tem pa zanemarila interese svojega delodajalca, da na zakonit in gospodaren način odda javno naročilo najugodnejšemu in ustrezno usposobljenemu ponudniku za najnižjo ceno. S pravnomočno sodbo kazenskega sodišča je bila tožnica spoznana za krivo navedenega kaznivega dejanja, pri čemer gre za isti historični dogodek, na katerem temeljita obsodilna sodba in odpoved, kot je pravilno uporabo določbe 14. člena ZPP utemeljilo sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
V sporu o zakonitosti odpovedi se presoja, ali je podan razlog za odpoved, kot ga v odpovedi opredeli delodajalec. Toženka je v odpovedi navedla bistveno zmanjšano poslovanje oziroma pričakovan polovični upad prihodkov (pri čemer tega ni opredelila le za en segment poslovanja, ampak na splošno). V tožbi je navedla podatke na reklamnem področju, na prvem naroku za glavno obravnavno dne 4. 9. 2020 pa je podala navedbo o predvidenem upadu v deležu 1/3. Slednjega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ugotovilo je prav nasprotno, torej da se je "stanje hitro normaliziralo" in da so se prihodki od januarja 2020 do aprila 2020, ko je toženka tožnici podala odpoved, povečevali (točka 7 obrazložitve). Povečevanje prihodkov pa lahko kaže le to, da poslovanje ni bilo zmanjšano, hkrati pa ne utemeljuje napovedi o pričakovanem tretjinskem in še manj polovičnem upadu prihodkov. Glede na to, da poslovanje toženke, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni bilo zmanjšano (ne glede na to, ali je bilo morda zmanjšano na enemu segment poslovanja; to kvečjemu pomeni, da je bilo na drugemu segmentu povečano), razlog za podajo odpovedi, kot ga je opredelila toženka, ni podan.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - informativni seznam dolžnikovega premoženja - pravnomočno končan izvršilni postopek
Seznam premoženja je v situaciji, ko predlagana in dovoljena izvršilna sredstva niso bila uspešna, izvršilno sredstvo v širšem pomenu, saj lahko na podlagi predloženega seznama upnik predlaga druga sredstva izvršbe in s tem doseže poplačilo svoje terjatve. Navedeno izhaja tako iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-344/06 z dne 20. 11. 20081 kot tudi iz predloga novele ZIZ-L. Glede na navedeno pritožba utemeljeno zatrjuje, da predmetni izvršilni postopek še ni končan.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046704
OZ člen 111, 648. ZGO-1 člen 84.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca - dogovor o izvedbi dodatnih del - gradnja pomožnega objekta - terminski plan - gradbena dokumentacija - gradbeno dovoljenje - pomanjkljiva projektna dokumentacija - prekinitev dela - načelo pacta sunt servanda - odstop po volji naročnika - razlogi za razvezo pogodbe - odgovornost za razvezo pogodbe - pravne posledice razvezane pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - kondikcijski zahtevek po razdrtju pogodbe
Naročniku je v 648. členu OZ dano posebno zakonsko upravičenje, da od pogodbe kadarkoli odstopi, ne da bi bil dolžan razloge za odstop sploh pojasnjevati izvajalcu. Zaradi vzpostavitve pravičnega ravnotežja je po drugi strani dano upravičenje izvajalcu, da v takšnem primeru terja popolno plačilo vseh (tudi neopravljenih) del, od katerih mora odbiti le stroške, ki jih je zaradi odstopa prihranil. Temeljni pogoj za uporabo določila 648. člena OZ je, da razlog za odstop naročnika od pogodbe v celoti izvira iz njegove sfere in ne iz sfere izvajalca.
Uporaba 648. člena OZ je možna le v primerih, ko si naročnik (iz svojih lastnih razlogov) premisli in ko na strani izvajalca ni bilo nobenih (niti naknadno ugotovljenih) kršitev njegovih pogodbenih obveznosti. Tudi neupravičen odstop naročnika od pogodbe zaradi napak izvajalca (če npr. izvajalcu ne dovoli njihove odprave in pogodbo razdre) izvajalcu ne daje upravičenja po 648. členu OZ, pač pa ima poleg kondikcijskega zahtevka na vrnitev tega, kar je bilo izpolnjeno, na voljo le zahtevek na povrnitev morebitne škode.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
izplačilo nagrade - vojska - zmotna uporaba materialnega prava
Posebne denarne nagrade po novi uredbi tožniku ni mogoče priznati za leta pred začetkom veljavnosti nove uredbe, kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje, ker takrat nova uredba še ni veljala.
vložitev tožbe - aktivna legitimacija za tožbo - enako varstvo pravic - pravočasnost ugovora - pravnomočnost odločitve - procesni rok - zakonski rok - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
O vprašanju pravočasnosti ugovora toženca, za obravnavo katerega se zavzema v predlogu, je bilo že pravnomočno odločeno. Ponovno odločanje o tem vprašanju zato ni dopustno.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - nepremičnina v družbeni lasti - pravica uporabe - lastninjenje - ugotovitev obstoja lastninske pravice - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - namenska raba - atrij kot sestavni del stanovanja - stanovanjska hiša - gradnja družinske hiše
Na predpostavkah iz sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 44/2020 je sodišče prve stopnje utemeljevalo (dodatne) razloge, zaradi katerih sta nepremičnini pripadajoče zemljišče k stavbi, ker sta namenjeni izključno le rabi stavbe predlagateljev. Sodišče prve stopnje je upoštevalo preteklo rabo, funkcionalno povezanost nepremičnin s stavbo ter identiteto umeščenosti stavbe z atrijem v prostor v primerjavi z drugimi enakimi oz. podobnimi objekti z atriji v naselju (prostoru). Očitno je, da se je prostor znotraj naselja po izdelavi prostorskih aktov spremenil tako po obliki, kot po namenski rabi.
glavna obravnava - nenavzočnost stranke - opravičilo - zastopanje stranke - načelo kontradiktornosti - materialno procesno vodstvo - trditveno breme - zavrnitev dokaznega predloga
Z morebitno kršitvijo določbe 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je toženka pridobila več pravic (pripravljalni in prvi narok sta bila opravljena pogojno v nenavzočnosti toženke, toženki pa je bil dan dodatni rok z možnostjo ponovne izvedbe naroka, če svoj izostanek naknadno opraviči), kot bi ji šle sicer (pripravljalni in prvi narok bi bila 19.10.2020 le (nepogojno) izvedena v nenavzočnosti toženke), zato gre za neutemeljeno kršitev oziroma gre lahko le za kršitev, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Ker sta bila pripravljalni in prvi oziroma edini narok za glavno obravnavo utemeljeno izvedena 19.10.2020 v nenavzočnosti toženke, ki se pravilno vabljena naroka ni udeležila in svojega izostanka ni (niti v danem naknadnem roku) z ničemer opravičila, ne gre za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker se toženka naroka za glavno obravnavo ni udeležila, je sodišče prve stopnje ni niti moglo poučiti v smislu 285. člena ZPP, zato je obširno pritožbeno zatrjevana kršitev v tej smeri neutemeljena.
Sodišče ni dolžno izvajati (dodatnega) materialnega procesnega vodstva glede okoliščin, na katere je pravdna stranka opozorjena s strani nasprotne stranke.
Je sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da je vezano na (konkretno) postavljene zahtevke (2. člen ZPP) in na trditveno ter (z njo povezano) dokazno podlago (7. in 212. člen ZPP). Iz 7. in 212. člena ZPP izhaja, da izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Vsekakor tudi ne morejo nadomestiti zahtevkov, ki bi jih ob zadostni procesni skrbnosti morala in mogla postaviti toženka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Uravnoteženost položaja strank je v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine nujno potrebno raztezati tudi na fazo presoje obrazloženosti dolžnikovega ugovora, ker upniku k predlogu za izvršbo verodostojnih listin ni potrebno predložiti. Trditveno in dokazno breme je v izhodišču na upniku, ki ga lahko prevali na dolžnika (še)le, ko in če navede dejstva, ki njegov zahtevek substancirajo. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel, in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje oziroma do njene višine konkretno opredelil.
gradbena in podjemna pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - stvarne napake - uporaba pravil pogodbe o delu - jamčevalni zahtevek - pobotni ugovor - znižanje plačila - izpodbijanje izvedenskega mnenja
Zakon razmejuje med splošno podjemno in gradbeno pogodbo tako, da v XII. poglavju OZ ureja nekatera posebna pravila, s katerimi se vsebina pravnega razmerja strank gradbene pogodbe le glede nekaterih položajev, ki jih urejajo ta pravna pravila, ureja drugače kot s splošnimi pravili o podjemni pogodbi. Ratio teh posebnih pravil je iskati v prilagoditvi vsebine medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank posebnim značilnostim, po katerih se gradbena pogodba razlikuje od splošne podjemne pogodbe, saj postane pri gradbeni pogodbi končni rezultat izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja sestavina trajne dobrine. Ta lastnost pa je vzrok za določitev daljših jamčevalnih rokov za napake v solidnosti gradnje (prim. 662. člen OZ). Pri tem je večino posebnih pravil, ki so obsežena pri poglavju o gradbeni pogodbi in so pomembna za reševanje prav obravnavanega primera, mogoče uporabiti tudi za splošno podjemno pogodbo. Pri uporabi teh pravil namreč ni pomembno, ali ima pogodba pravno naravo gradbene pogodbe ali le splošne podjemne pogodbe, saj je to vprašanje pomembno zgolj v zvezi z uporabo posebnih pravil o odgovornosti za solidnost gradnje in s tem povezanih daljših jamčevalnih rokov, kar pa ni predmet spora v obravnavanem primeru.
Iz 640. člena OZ ne izhaja, da se plačilo za opravljeno delo zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe, temveč da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Gre za izvedbo načela enake vrednosti dajatev, ki izhajati iz pogodbeno dogovorjene vrednosti za opravljeno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00052963
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2. SPZ člen 115. SZ-1 člen 30.
višina tožbenega zahtevka - spor majhne vrednosti - presoja sklepčnosti tožbe - način obračunavanja stroškov
Ko etažni lastniki nimajo ključa za delitev stroškov urejenega v pogodbi o medsebojnih razmerjih, je treba kot merilo uporabiti izračun po 30. členu SZ-1 (in Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb), ki določa, da se stroški obratovanja in vzdrževanja obračunajo bodisi na podlagi števila enot v stavbi, površine posameznega dela, bodisi na podlagi števila uporabnikov. Po oceni pritožbenega sodišča je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka, ki je sicer navedla pravno podlago za merila za delitev stroškov, ni konkretno opredelila, na kakšen način je izračunala na toženca odpadli delež posameznih zaračunanih stroškov in storitev.
V obravnavanem primeru je sodišče štelo, da se izjava tožnika o odpovedi uveljavljanja odškodninskega zahtevka lahko nanaša izključno na škodo iz naslova trajne invalidnosti, ki mu jo je na podlagi zavarovalne police za nezgodno zavarovanje dolžna izplačati zavarovalnica, česar tožnik ni zatrjeval. Iz trditev tožnika in njegove izpovedi v postopku na prvi stopnji izhaja, da je tožnik ugovarjal pristnosti navedene listine, da se ne spomni, da bi jo podpisal, oziroma celo, da je podpisal bianco listino. Ker je sodišče prve stopnje odločilo izven trditvene podlage, je kršilo določbo 7. člena ZPP in s tem storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047670
OZ člen 131, 131/2.. ZVZD-1 člen 12.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - odgovornost za nesrečo pri delu
Tožnik je z gibanjem po (nevarnih) območjih z rumenimi in črnimi oznakami, čeprav je premikajočo se obračalno mizo videl in slišal, sam povzročil nevarno situacijo, ki je vodila v nastanek škodnega dogodka, zato ni podana odškodninska odgovornost prve tožene stranke.