odvzem roditeljske pravice - izvrševanje roditeljske pravice - korist mladoletnega otroka - celostni vtis - starševska skrb - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti
Četudi se je nasprotni udeleženec zanimal za šolanje in delno skrbel za vsakodnevne potrebe obeh mladoletnih otrok, to ne zadošča za sklep, da je izvrševal roditeljsko pravico v njuno korist, ker otroka v svoji primarni družini nista imela občutka varnosti in stabilnosti, kar je najpomembnejše za zdrav psihosocialni razvoj in zagotavljanje otrokove koristi. Nasprotni udeleženec ni imel primernega, ustreznega celostnega odnosa v družini, družina je delovala disfukcionalno, čeprav je občasno bila v njej tudi prisotna harmonija. Ob upoštevanju še, da sta mladoletna otroka že 4,5 let nameščena v rejništvu in odsotnosti nasprotnega udeleženca zaradi prestajanja dolgoletne kazni zapora, nasprotni udeleženec otrokoma ne bi mogel omogočiti potrebnih pogojev za njun razvoj. Odsotnost nasprotnega udeleženca zaradi prestajanja kazni zapora je razlog, da nasprotni udeleženec v življenju otrok (od 1. 4. 2016 dalje) ne posega ogrožajoče.
Podlago za plačevanje akontacij vodnega povračila predstavlja Uredba o vodnih povračilih (14. člen), kot to navaja pritožnica. Vendar pa akontativni način plačevanja vodnega povračila za posamezno koledarsko leto velja le do izdaje odmerne odločbe. Z izdajo odmerne odločbe se zavezančeva obveznost konkretizira. Od tedaj dalje predstavlja pravno podlago za plačilo vodnega povračila navedena odločba.
Ker so od prejema odločb Upravnega sodišča do izdaje novih odmernih odločb pretekla kar tri leta, se pritožnica na določbo tretjega odstavka 14. člena Uredbe o vodnih povračilih ne more sklicevati, saj o njeni poštenosti v smislu 193. člena OZ od prejema odločb Upravnega sodišča dalje ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da Uredba o vodnih povračilih v četrtem odstavku 14. člena določa, da mora zavezanec za nepravočasno plačano vodno povračilo plačati zakonite zamudne obresti, ne določa pa, da bi država morala zavezancu plačati kakršnekoli obresti od preveč odmerjenih in plačanih vodnih povračil. Navedenega ne določa niti ZV-1. Zato so primerna pravna podlaga za plačilo obresti od preveč plačanega vodnega povračila določbe OZ o neupravičeni pridobitvi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Uravnoteženost položaja strank je v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine nujno potrebno raztezati tudi na fazo presoje obrazloženosti dolžnikovega ugovora, ker upniku k predlogu za izvršbo verodostojnih listin ni potrebno predložiti. Trditveno in dokazno breme je v izhodišču na upniku, ki ga lahko prevali na dolžnika (še)le, ko in če navede dejstva, ki njegov zahtevek substancirajo. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel, in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje oziroma do njene višine konkretno opredelil.
izločitvena pravica - ugovor litispendence - procesni pobotni ugovor
S pravnomočnim sklepom priznana izločitvena pravica na strojih pomeni, da ti niso mogli biti predmet prodajne pogodbe. To dvoje se izključuje. V stečajnem postopku se ne more prodati premoženje, ki ni dolžnikovo. Ker so odločitve o priznanju izločitvenih pravic postale pravnomočne, so bile sporne premičnine izločene iz stečajnega mase.
Stališče tožene stranke negira pravnomočno sodno odločbo, ki je bila javno objavljena in se je zato štela za znano vsem. Z njim posega v ustavno zavarovano lastninsko pravico izločitvenega upnika, ki je storil vse, kar od njega zahteval ZFPPIPP: pravočasno prijavil izločitveno pravico in izposloval pravnomočni sklep o njenem priznanju na vseh strojih. Na teh je imel posredno posest.
Ker s procesnim pobotnim ugovorom toženec ne more doseči več kot zavrnitve tožbenega zahtevka, tudi litispendenca procesnega pobotnega ugovora učinkuje le do višine tožbene terjatve.
razrešitev - direktor - sodno varstvo - zamuda roka
Rok za uveljavljanje sodnega varstva določa drugi odstavek 39. člena ZZ. Gre za petnajstdnevni rok, ki teče od prejema sklepa o razrešitvi (in ne morebiti od trenutka, ko se razrešeni direktor seznani z dejstvom, da bo ali je bil razrešen, oziroma ko bi se s takšnim dejstvom lahko seznanil). Tožnica sklepa o razrešitvi sploh ni prejela. Dne 21. 5. 2020 je po elektronski pošti v priponki prejela zapisnik s seje sveta, ki, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in poudarja tožnica v pritožbi, ne le, da ne vsebuje obrazložitve in pravnega pouka odločitve o razrešitvi, sploh ni podpisan. Toženka je bila dolžna sklep o razrešitvi (v pisni obliki z obrazložitvijo in pravnim poukom ter podpisan s strani pristojne osebe) izdati ter ga vročiti. Od vročitve dalje bi tekel rok za sodno varstvo. Ker tega ni storila, ni mogoče šteti, da bi bila tožba v zvezi z razrešitvijo prepozna.
krivdna odškodninska odgovornost - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in spolzkih tleh - dolžna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti - soodgovornost oškodovanca
Pritožnica se svoje odgovornosti ne more razbremeniti s pritožbenim navajanjem, da se od obiskovalcev pričakuje večja previdnost in da lahko njen zavarovanec pričakuje zgolj določen krog obiskovalcev oziroma ne širši krog ljudi kot imetniki drugih lokalov. Bistveno je, da zavarovanec vnosov in nanosov snega ter mokrote v prostor v konkretnem primeru sploh ni čistil, kot mu je to nalagalo dolžno ravnanje, zato je njegova krivdna odškodninska odgovornost podana, saj bi škodo lahko preprečil.
preprečevanje nasilja v družini - nujen postopek - hiter postopek - nasilje v družini - nasilno dejanje - oblike nasilja - povzročitelj nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - ugovorni postopek - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti postopka - načelo sorazmernosti
Namen ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. ZPND je usmerjen v varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Glede na pomen navedenih varovanih osebnih dobrin najvišjega ustavnega ranga je zahteva po nujnosti in hitrosti v postopkih po ZPND največja možna. Določba 22.d člena ZPND ima podlago v navedeni zahtevi, ko določa, da lahko sodišče izreče ukrep zaradi nasilnih dejanj tudi brez izjave povzročitelja nasilja. V takšnem primeru mu je pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku (tretji odstavek 22.d člena ZPND), v katerem odloča isto sodišče, ki je izreklo ukrep in v katerem domnevni povzročitelj nasilja uresničuje svojo pravico, da razpravlja pred prvostopenjskim sodiščem oziroma uresničuje vse druge procesne pravice, ki mu jih daje zakon. Sodišče prve stopnje v ugovornem postopku ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja, ampak, ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil, ali je predlagani izrek ukrepa utemeljen.
Ugotovitev nasilja v družini udeležencev tega postopka (3. člen ZPND) je pogojevala izrek ukrepov zaradi nasilnih dejanj (19. člen ZPND). Izrek ukrepov predstavlja odziv na nasilje, ki ga je treba prilagoditi njegovi intenzivnosti in stopnji ogroženosti žrtve (5. člen ZPND). Pri tem je treba upoštevati načelo sorazmernosti ukrepanja. Načelo sorazmernosti je eno temeljnih načel ZPND, ki zavezuje državne organe, da ustrezno zaščitijo žrtve, poleg tega pa istim organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose. Nedvomno so izrečeni ukrepi prepovedi približevanja in navezovanja stikov in vzpostavljanja srečanj sorazmerni glede na ugotovljeno nasilje nasprotnega udeleženca.
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 155, 242.
pogodba o delu - skrite napake - stroški odprave napak - trditveno in dokazno breme - stroški izvedenca - plačilo predujma - priprave na glavno obravnavo - poziv za plačilo - komunikacija med sodiščem in stranko postopka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - stroški odgovora na pritožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je v zvezi s tem, na kakšen način je treba odpraviti napako in kakšni stroški so za to potrebni, trditveno in dokazno breme na tožeči stranki.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 6. 3. 2020 kršilo določbe ZPP, ker bi moralo namesto dopisa izdati sklep s pozivom k plačilu predujma. Tak sklep je sodišče prve stopnje že izdalo. Po prejemu odgovorov, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo v prejšnji točki, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za razveljavitev sklepa z dne 20. 1. 2020 in za izdajo drugačnega sklepa. Tožnica pa tudi sama ugotavlja v pritožbi, da je sodišče prve stopnje v nadaljevanju le razpisalo narok za glavno obravnavo dne 15. 9. 2020, kar pomeni, da ni mogla pričakovati, da bo glede na njen odziv izdalo še nov sklep s pozivom k doplačilu predujma v drugačni višini od višine predujma, h kateri je bila pozvana s sklepom z dne 20. 1. 2020 (torej za doplačilo še v višini 2.000,00 EUR). Pritožnica ni prepričala pritožbenega sodišča, da bi se glede na vsebino njenega dopisa moralo sodišče prve stopnje zadovoljiti s plačanim predujmom tožnice in tretje toženke v višini 1.000,00 EUR, nato pa glede višine dejanskih stroškov po opravljenem izvedeniškem mnenju in po priglasitvi in priznanju končnih stroškov izvedenca pravdnima strankama naložiti, da manjkajoče stroške plačata, tako kot ima možnost to storiti v skladu z določbo 242. člena ZPP. Njeno stališče, da ji z odgovorom sodišču na njegov poziv, ni mogoče ničesar očitati, je pravilno. Vendar tudi sama nima podlage za kakršenkoli očitek sodišču prve stopnje, da ni postopalo pravilno, ko je poskušalo z dodatno komunikacijo stranke pravdnega postopka spodbuditi k založitvi predujma za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem, kljub temu, da v roku za doplačilo predujma tega ni nobena izvedla.
Navedb prve toženke v odgovoru na pritožbo, s katerimi je nasprotovala zaključkom sodišča prve stopnje, da ni dokazala svojih trditev, da za stvarno napako sama ni odgovorna in da je zmotno stališče o solidarni odgovornosti toženk za plačilo, pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ni obravnavalo, ker se tudi ni bilo dolžno opredeliti do dejanskih vprašanj, ki se nanašajo na ugotovljeno stvarno napako in vzroke za nastale razpoke. Zato je ocenilo, da stroški odgovora na pritožbo glede na njeno vsebino niso bili potrebni za rešitev pritožbe (155. člen ZPP) ter jih zato ni naložilo v plačilo pritožnici.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047670
OZ člen 131, 131/2.. ZVZD-1 člen 12.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - odgovornost za nesrečo pri delu
Tožnik je z gibanjem po (nevarnih) območjih z rumenimi in črnimi oznakami, čeprav je premikajočo se obračalno mizo videl in slišal, sam povzročil nevarno situacijo, ki je vodila v nastanek škodnega dogodka, zato ni podana odškodninska odgovornost prve tožene stranke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047729
ZDR-1 člen 45, 179.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.. ZVZD-1 člen 5, 7, 11, 19.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 2, 4, 4/3, 6, 37, 37/2, 53, 54, 54/1, 54/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je na podlagi 179. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 131. OZ presodilo, da so podane vse predpostavke za krivdno odškodninsko odgovornost tožene stranke po splošnih pravilih civilnega prava. Na podlagi ugotovitev, da pohodna površina, po kateri je med opravljanjem dela hodil tožnik, ni bila ustrezno urejena, ker neravnina ni bila označena na zakonsko predpisan način, in da prehod ni bil prost ovir, je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni poskrbela za varno delovno okolje tožnika in s tem opustila obveznosti iz 45. člena ZDR-1, 5., 7., 11. in 19. člena ZVZD-1 ter 6., 37., 53. in 54. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - nepremičnina v družbeni lasti - pravica uporabe - lastninjenje - ugotovitev obstoja lastninske pravice - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - namenska raba - atrij kot sestavni del stanovanja - stanovanjska hiša - gradnja družinske hiše
Na predpostavkah iz sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 44/2020 je sodišče prve stopnje utemeljevalo (dodatne) razloge, zaradi katerih sta nepremičnini pripadajoče zemljišče k stavbi, ker sta namenjeni izključno le rabi stavbe predlagateljev. Sodišče prve stopnje je upoštevalo preteklo rabo, funkcionalno povezanost nepremičnin s stavbo ter identiteto umeščenosti stavbe z atrijem v prostor v primerjavi z drugimi enakimi oz. podobnimi objekti z atriji v naselju (prostoru). Očitno je, da se je prostor znotraj naselja po izdelavi prostorskih aktov spremenil tako po obliki, kot po namenski rabi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00052963
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2. SPZ člen 115. SZ-1 člen 30.
višina tožbenega zahtevka - spor majhne vrednosti - presoja sklepčnosti tožbe - način obračunavanja stroškov
Ko etažni lastniki nimajo ključa za delitev stroškov urejenega v pogodbi o medsebojnih razmerjih, je treba kot merilo uporabiti izračun po 30. členu SZ-1 (in Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb), ki določa, da se stroški obratovanja in vzdrževanja obračunajo bodisi na podlagi števila enot v stavbi, površine posameznega dela, bodisi na podlagi števila uporabnikov. Po oceni pritožbenega sodišča je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka, ki je sicer navedla pravno podlago za merila za delitev stroškov, ni konkretno opredelila, na kakšen način je izračunala na toženca odpadli delež posameznih zaračunanih stroškov in storitev.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - podpis na vlogi - lastnoročen podpis - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob navedbi imena vsakega od tožencev spodaj desno je tudi lastnoročni podpis. Pritožbena trditev, da ugovora B. B. ni podpisala, zato ni utemeljena in sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitev določb ZPP.
spor o pristojnosti - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - subjektivni kriterij za gospodarski spor - odvetnik kot stranka v gospodarskem sporu - pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka je A. A., ki je tožbo vložila v svojstvu odvetnice. Kot taka je zasebnica in ne gospodarski subjekt iz prvega odstavka 481. člena ZPP, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - prostovoljno plačilo - delno plačilo
Izvršitelj po opravljenem rubežu ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Stroški za izvršitelja zato niso bili potrebni. Izvršitelj namreč glede na določbo 53. člena v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tožniku ni bil kršen tedenski počitek z udeležbo na dnevnih sestankih, pri skupinskem športu, z dosegljivostjo po telefonu, z nošenjem uniforme, prepovedjo zapuščanja baze, in udeležbe na postrojih ter pri dvigih zastave. Zgolj dejstvo bivanja v vojaški bazi na mednarodni misiji pa ne pomeni povišane pripravljenosti v smislu 9. točke 3. člena ZSSloV, za kar se neutemeljeno zavzema tožnik.
OZ člen 12, 120, 287. ZEKom-1 člen 120, 120/5, 120/3, 129, 129/5, 129/4, 129/2. Splošne uzance za blagovni promet (1954) člen 2, 203, 203/2.
telekomunikacijske storitve - materialno pogodbeno pravo - določila splošnih pogojev - splošne uzance za blagovni promet
Tožeča stranka ni predložila splošnih pogojev, ki so bili veljavni v času sklenitve naročniške pogodbe (9. 2. 2011), prav tako pa tudi ni trdila, da je bilo že v teh Splošnih pogojih, ki so veljali v času sklenitve naročniške pogodbe v letu 2011, jasno določeno, da mora naročnik v primeru, da opreme, ki jo je prejel v uporabo ob sklenitvi pogodbe, ob prenehanju naročniškega razmerja ne vrne, povrniti njeno vrednost. Tožeča stranka ni izkazala obstoja pogodbenega materialnega prava, ki bi ji dajalo upravičenje namesto vrnitve dane opreme zahtevati plačilo njene vrednosti, saj Splošnih pogojev, ki so bili sestavni del naročniške pogodbe z dne 9. 2. 2011, ni predložila, ni pa niti trdila niti dokazala, da je toženec prejel oziroma bil seznanjen s predloženimi Splošnimi pogoji iz leta 2018, prav tako pa tudi ni trdila, da so mu bili ti Splošni pogoji na voljo oziroma vsaj dostopni.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
izplačilo nagrade - vojska - zmotna uporaba materialnega prava
Posebne denarne nagrade po novi uredbi tožniku ni mogoče priznati za leta pred začetkom veljavnosti nove uredbe, kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje, ker takrat nova uredba še ni veljala.