prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - predhodno vprašanje - inšpekcijski postopek - črna gradnja
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da ne SPZ in ne ZNP, ki urejata delitev solastnih nepremičnin (pa tudi ne ZVEtL-1), ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji.
Inšpekcijski postopek v zvezi z nelegalno gradnjo ne pomeni predhodnega vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje od katerega rešitve je odvisna odločba sodišča v tem postopku, zato postopka iz tega razloga ni treba prekiniti.
krivdna odškodninska odgovornost - fitnes center - naprave in oprema - pravilna uporaba stvari - izvedba dela - opustitev kot protipravno ravnanje - dolžna skrbnost stranke - dolžno nadzorstvo - navodila za uporabo - vzročna zveza - vmesna sodba - pravilna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe na drugi stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka - odvetniški stroški - končni uspeh strank v postopku
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali je tožena stranka opustila svojo dolžnost zagotavljanja varne izvedbe vadbe na fitnes napravi, kar je nato pripeljalo do škodnega dogodka.
Tožnik je leg press napravo uporabljal pravilno in v skladu z njenim namenom, čeprav s strani tožene stranke ni prejel nobenih navodil. Tožnik je bil reden in izkušen obiskovalec fitnes centrov, zato mu uporaba različnih fitnes naprav ni bila tuja. Glede na to, da je fitnes center tožene stranke pred nezgodo obiskal že 83-krat ter vsaj enkrat tedensko uporabljal obravnavano leg press napravo, pri čemer je vaje po lastnih trditvah izvajal pravilno in naprave ni pretirano obtežil, ni jasno, kako bi navodila in nadzor tožene stranke v konkretnem primeru pripomogli k preprečitvi nastale nezgode, ki je nastala v trenutku, ko je imel tožnik premor med enim in drugim setom vaj in je na napravi le sedel.
ZGD-1 člen 61, 233.. ZPP-UPB3 člen 182, 182/3, 258, 343, 346.. ZFPPIPP-UPB17 člen 278, 278/2, 272, 272/-, 272/3-1.. OZ-UPB1 člen 283.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - delitev bilančnega dobička - odsvojitev poslovnega deleža - podrejeni tožbeni zahtevek - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - nadomestna (denarna) izpolnitev. - kompenzacija - vrnitev prepovedanih plačil - prepozna dopolnitev pritožbe
V sporni zadevi je šlo za obdobje globoke finančne krize, ko cene vrednostnih papirjev na trgu kapitala niso odražale vrednosti prihodnjih denarnih tokov. To pa je pomenilo razkorak med določili računovodskih standardov (ki pri oslabitvah upoštevajo pričakovane prihodnje denarne tokove) in realnim stanjem na trgu v tem obdobju. Toženci se zato neutemeljeno zavzemajo za nekritično uporabo računovodskih standardov, posebej še, ker je pri vrednotenju posameznih postavk najpomembnejše načelo previdnosti.
stroški kazenskega postopka - krivdni stroški - krivda obdolženca za nastale stroške - neopravičen izostanek z naroka - preložitev glavne obravnave - višina stroškov
Sodišče je obsojenemu naložilo v plačilo sodno takso 125,00 EUR po tar. št. 7401 ZST-1 zaradi krivdne povzročitve preložitve glavne obravnave, ker nanjo neopravičeno ni pristopil.
Ni v pristojnosti strank kazenskega postopka, da presojajo, ali je njihov pristop na glavno obravnavo smiseln ali ne, temveč je sodišče tisto, ki odloči, koga bo povabilo, in ki oceni, ali je izostanek opravičen. Predviden čas naroka glavne obravnave sicer ni bil dolg, ni pa bil nerazumljivo kratek, da bi bilo zgolj na podlagi tega podatka mogoče sklepati, da glavna obravnava ne bo opravljena.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica - odstop dednega deleža - odpoved dedovanju - sodediči - dedna izjava
A. A. se je odpovedal dediščini v korist sodedinje B. B., kar pa se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD), s tem pa odstopnik še vedno ohranja položaj dediča.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - razpolaganje dediča z zapuščino - separatio bonorum - ločitev zapuščine - ločitveni upnik - terjatev upnika v zapuščinskem postopku - prekinitev zapuščinskega postopka - izvršilni naslov - pripoznava zahtevka
Z odreditvijo ločitve zapuščine namen tega instituta, ki je poplačilo zapustnikovega upnika, še ni dosežen. Ločitveni upnik mora sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve, in sicer izvršilni postopek oziroma pravdo z dajatvenim zahtevkom, če še ne razpolaga z izvršilnim naslovom.
ZSV člen 16, 44, 50.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-13.. ZPP člen 8, 348.. URS člen 14, 50, 50/1, 50/2, 51.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 22, 26, 26/1, 26/1-3, 36.. ZPacP člen 9, 9/2.. ZZDej člen 6, 6/1, 6/1-6, 8, 8/2.
povračilo stroškov - zdravstvena nega - izbira izvajalca - izvajalec zdravstvene dejavnosti - bivanje v domu za ostarele
Zaradi predhodno obrazloženega je ob odločilni dejanski ugotovitvi, da tožniki v pravno relevantnem obdobju zaradi čakalnih vrst in sočasni nujni oskrbi niso imeli možnosti izbire med javnimi institucionalnimi zavodi ali domovi za starejše s koncesijo, so kljub temu, da so v kritičnem obdobju izbrali institucionalno varstvo v zasebnem sektorju brez koncesije ob pravilni in ustavno skladni razlagi in uporabi 13. alineje 1. odstavka 23. člena ZZVZZ, upravičeni do povračila stroškov nege I. iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZZZDR člen 12, 13, 51, 59, 59/1. ZPP člen 7, 212, 213. DZ člen 70, 290, 290/1.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - trajanje življenjske skupnosti - zakonska zveza - darila - določitev deležev na skupnem premoženju - ustanavljanje družb - trditvena in dokazna podlaga - dokazovanje - zavrnitev izvedbe dokaza
Z zakonsko zvezo se spremeni premoženjskopravni položaj vsakega od zakoncev v zvezi s premoženjem, ki je pridobljeno v trajanju zakonske zveze. Ne gre več le za dva posameznika z lastnim premoženjskim statusom, gre za posebno skupnost, znotraj katere se zaradi čustvene in osebne na(po)vezanosti vzpostavlja poseben premoženjski režim v zvezi s premoženjem, ki je pridobljen v času trajanja življenjske skupnosti. Z zakonsko zvezo se poleg osebnega statusa spremeni tudi premoženjski status vsakega zakonca.
ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3.. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/2.
položajni dodatek - neizpolnjevanje pogojev
Pri ugotavljanju, ali je javni uslužbenec upravičen do položajnega dodatka, gre za presojo, ali so podani pogoji, ki jih določa 24. člen ZSPJS oziroma Uredba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kot v tožnikovem primeru, ko operativna skupina, katere vodja je bil, ni niti notranja organizacijska enota niti izmena, javnemu uslužbencu dodatek ne pripada, in sicer ne glede na to, ali bi bilo mogoče njegovo delo oziroma operativno skupino, ki jo vodi, primerjati z izmeno. Sodišče prve stopnje je po nepotrebnem ugotavljalo, ali bi bila operativna skupina primerljiva z izmeno oziroma ali bi se lahko štela za izmeno. Bistveno je, da ta ni izmena. Tožnikov zahtevek tako ni utemeljen.
ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - obrazloženost odgovora - domneva resničnosti ugovornih navedb
Tretji odstavek 58. člena ZIZ določa, da mora upnik v odgovoru na ugovor upnik navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Ta določba je specialna glede na drugi odstavek 214. člena ZPP, na katerega se v pritožbi sklicuje upnik.
spor o pristojnosti - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - subjektivni kriterij za gospodarski spor - odvetnik kot stranka v gospodarskem sporu - pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka je A. A., ki je tožbo vložila v svojstvu odvetnice. Kot taka je zasebnica in ne gospodarski subjekt iz prvega odstavka 481. člena ZPP, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - prostovoljno plačilo - delno plačilo
Izvršitelj po opravljenem rubežu ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Stroški za izvršitelja zato niso bili potrebni. Izvršitelj namreč glede na določbo 53. člena v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje.
OZ člen 12, 120, 287. ZEKom-1 člen 120, 120/5, 120/3, 129, 129/5, 129/4, 129/2. Splošne uzance za blagovni promet (1954) člen 2, 203, 203/2.
telekomunikacijske storitve - materialno pogodbeno pravo - določila splošnih pogojev - splošne uzance za blagovni promet
Tožeča stranka ni predložila splošnih pogojev, ki so bili veljavni v času sklenitve naročniške pogodbe (9. 2. 2011), prav tako pa tudi ni trdila, da je bilo že v teh Splošnih pogojih, ki so veljali v času sklenitve naročniške pogodbe v letu 2011, jasno določeno, da mora naročnik v primeru, da opreme, ki jo je prejel v uporabo ob sklenitvi pogodbe, ob prenehanju naročniškega razmerja ne vrne, povrniti njeno vrednost. Tožeča stranka ni izkazala obstoja pogodbenega materialnega prava, ki bi ji dajalo upravičenje namesto vrnitve dane opreme zahtevati plačilo njene vrednosti, saj Splošnih pogojev, ki so bili sestavni del naročniške pogodbe z dne 9. 2. 2011, ni predložila, ni pa niti trdila niti dokazala, da je toženec prejel oziroma bil seznanjen s predloženimi Splošnimi pogoji iz leta 2018, prav tako pa tudi ni trdila, da so mu bili ti Splošni pogoji na voljo oziroma vsaj dostopni.
krivdna odškodninska odgovornost - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in spolzkih tleh - dolžna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti - soodgovornost oškodovanca
Pritožnica se svoje odgovornosti ne more razbremeniti s pritožbenim navajanjem, da se od obiskovalcev pričakuje večja previdnost in da lahko njen zavarovanec pričakuje zgolj določen krog obiskovalcev oziroma ne širši krog ljudi kot imetniki drugih lokalov. Bistveno je, da zavarovanec vnosov in nanosov snega ter mokrote v prostor v konkretnem primeru sploh ni čistil, kot mu je to nalagalo dolžno ravnanje, zato je njegova krivdna odškodninska odgovornost podana, saj bi škodo lahko preprečil.
ZPP člen 3, 3/3.. OZ člen 179, 299, 378, 378/1, 1051, 1051/1, 1053, 1053/1.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 7, 7/4, 46, 137.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 7.
zamuda - regres za letni dopust - nepremoženjska škoda - okrnitev osebnostne pravice - zamudne obresti
Splošni predpostavki za nastanek dolžnikove zamude sta zapadlost ali dospelost terjatve in neizpolnitev. Stranki sta v točki 3.4. sporazuma podaljšali rok izpolnitve oziroma zapadlost terjatve iz naslova regresov za letni dopust za leta 2014 do 2017 do konca leta 2018. Ker tožena stranka ni bila v zamudi z izpolnitvijo obveznosti pred 1. 1. 2019, do tega dne tožnik ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
Po 179. členu OZ v krog pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče oškodovancu prisoditi denarno odškodnino, med drugim spadajo duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Pravilna je presoja sodišča, da tožnik v tem sporu ni dokazal posega v osebnostne pravice. V pritožbi izpostavlja, da zaradi večletnega neplačevanja regresa ni mogel na dopust in da je tožena stranka posegla v pravico tožnika do zdravja in plačanega letnega dopusta. Dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust več let zaporedoma, samo po sebi še ne pomeni okrnitve pravice do zdravja in duševne integritete ter plačanega letnega dopusta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00052965
SPZ člen 115. SZ-1 člen 30. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 2,7.
upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja - stroški vzdrževanja - obratovalni stroški - sredstva rezervnega sklada - trditvena podlaga
Ko etažni lastniki nimajo ključa za delitev stroškov urejenega v pogodbi o medsebojnih razmerjih, je treba kot merilo uporabiti izračun po 30. členu SZ-1 (in Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb), ki določa, da se stroški obratovanja in vzdrževanja obračunajo bodisi na podlagi števila enot v stavbi, površine posameznega dela, bodisi na podlagi števila uporabnikov. Po oceni pritožbenega sodišča je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka, ki je sicer navedla pravno podlago za merila za delitev stroškov, ni konkretno opredelila, na kakšen način je izračunala na toženca odpadli delež posameznih zaračunanih stroškov in storitev.
Utemeljena je le navedba, da je bila potrebna vloga z dne 13. 2. 2019, v kateri je tožeča stranka podala stališče do vprašanj izvedencu, ki jih je predlagala tožena stranka in ti očitno niso bili ustrezni, kajti sodišče v sklepu o določitvi izvedenca z dne 8. 3. 2019 ni postavilo ravno vprašanj tožene stranke, na katere je opozarjala tožeča stranka.
razrešitev - direktor - sodno varstvo - zamuda roka
Rok za uveljavljanje sodnega varstva določa drugi odstavek 39. člena ZZ. Gre za petnajstdnevni rok, ki teče od prejema sklepa o razrešitvi (in ne morebiti od trenutka, ko se razrešeni direktor seznani z dejstvom, da bo ali je bil razrešen, oziroma ko bi se s takšnim dejstvom lahko seznanil). Tožnica sklepa o razrešitvi sploh ni prejela. Dne 21. 5. 2020 je po elektronski pošti v priponki prejela zapisnik s seje sveta, ki, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in poudarja tožnica v pritožbi, ne le, da ne vsebuje obrazložitve in pravnega pouka odločitve o razrešitvi, sploh ni podpisan. Toženka je bila dolžna sklep o razrešitvi (v pisni obliki z obrazložitvijo in pravnim poukom ter podpisan s strani pristojne osebe) izdati ter ga vročiti. Od vročitve dalje bi tekel rok za sodno varstvo. Ker tega ni storila, ni mogoče šteti, da bi bila tožba v zvezi z razrešitvijo prepozna.
Podlago za plačevanje akontacij vodnega povračila predstavlja Uredba o vodnih povračilih (14. člen), kot to navaja pritožnica. Vendar pa akontativni način plačevanja vodnega povračila za posamezno koledarsko leto velja le do izdaje odmerne odločbe. Z izdajo odmerne odločbe se zavezančeva obveznost konkretizira. Od tedaj dalje predstavlja pravno podlago za plačilo vodnega povračila navedena odločba.
Ker so od prejema odločb Upravnega sodišča do izdaje novih odmernih odločb pretekla kar tri leta, se pritožnica na določbo tretjega odstavka 14. člena Uredbe o vodnih povračilih ne more sklicevati, saj o njeni poštenosti v smislu 193. člena OZ od prejema odločb Upravnega sodišča dalje ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da Uredba o vodnih povračilih v četrtem odstavku 14. člena določa, da mora zavezanec za nepravočasno plačano vodno povračilo plačati zakonite zamudne obresti, ne določa pa, da bi država morala zavezancu plačati kakršnekoli obresti od preveč odmerjenih in plačanih vodnih povračil. Navedenega ne določa niti ZV-1. Zato so primerna pravna podlaga za plačilo obresti od preveč plačanega vodnega povračila določbe OZ o neupravičeni pridobitvi.