začasna odredba - vzgoja in varstvo otrok - največja korist otroka - nasilje v družini - ogroženost otroka - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - spremenjene okoliščine - ureditev stikov z otrokom - izvršba - denarna kazen
Predlagatelj bi lahko dosegel izdajo predlagane začasne odredbe le, če bi izkazal spremenjene okoliščine (da je otrok pri materi ogrožen in da ga sam ne odtujuje od matere). Tega ni izkazal, saj ugotovljene okoliščine primera izkazujejo ravno nasprotno.
Določitev denarne kazni in njena izterjava sta namenjena zagotovitvi spoštovanja sodnih odločb. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo tudi nov sklep o novi, višji denarni kazni za primer ponovne kršitve začasne odredbe o začasni ukinitvi stikov med predlagateljem in A. A.
ZFPPIPP člen 103, 103/7-6, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZGD-1 člen 412, 418. URS člen 33.
prisilna likvidacija - stroški stečajnega postopka - stroški upravitelja - stroški izdelave pravnega mnenja - potrebni oziroma upravičeni stroški - zmotna uporaba materialnega prava
Upravitelj sicer res s študijem literature in sodne prakse s področja insolvenčnega kot gospodarskega statusnega prava s pripravo za izpit za upravitelja pridobi znanja, ki jih potrebuje pri nadaljnem delu. Vendar pa vprašanja, ki so se zastavila v tem postopku s strani dveh družbenikov, ki sta glede prodaje delnic dolžnika v družbi A., d. d., oziroma njene razdelitve, oblikovala diametralno nasprotni stališči, presegajo znanje, ki ga pridobi upravitelj tako s področja insolvenčnega kot gospodarskega statusnega prava pri študiju zahtevane literature po Programu za strokovni izpit.
krivdna odškodninska odgovornost - fitnes center - naprave in oprema - pravilna uporaba stvari - izvedba dela - opustitev kot protipravno ravnanje - dolžna skrbnost stranke - dolžno nadzorstvo - navodila za uporabo - vzročna zveza - vmesna sodba - pravilna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe na drugi stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka - odvetniški stroški - končni uspeh strank v postopku
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali je tožena stranka opustila svojo dolžnost zagotavljanja varne izvedbe vadbe na fitnes napravi, kar je nato pripeljalo do škodnega dogodka.
Tožnik je leg press napravo uporabljal pravilno in v skladu z njenim namenom, čeprav s strani tožene stranke ni prejel nobenih navodil. Tožnik je bil reden in izkušen obiskovalec fitnes centrov, zato mu uporaba različnih fitnes naprav ni bila tuja. Glede na to, da je fitnes center tožene stranke pred nezgodo obiskal že 83-krat ter vsaj enkrat tedensko uporabljal obravnavano leg press napravo, pri čemer je vaje po lastnih trditvah izvajal pravilno in naprave ni pretirano obtežil, ni jasno, kako bi navodila in nadzor tožene stranke v konkretnem primeru pripomogli k preprečitvi nastale nezgode, ki je nastala v trenutku, ko je imel tožnik premor med enim in drugim setom vaj in je na napravi le sedel.
motenje posesti - pašnik - ograja električnega pastirja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti - opustitev posesti - izjava volje
Neposredna prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo pri motenju posesti. Vendar pa se takrat, kadar posestnik nima ekonomskega interesa za varstvo posesti, lahko izkaže, da sploh nima pravnega interesa za varstvo posesti.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00046649
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/2, 13/3, 13/6, 43. ZEN člen 8, 51, 101, 160, 160/1-1. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 25. ZUreP-2 člen 1. ZAID člen 1.
zemljiški kataster - katastrski vpis - parcelne meje - elaborat - elaborat za evidentiranje sprememb - tehnična dokumentacija - primernost - namenska raba zemljišč - varstvo lastninske pravice - geodetska uprava - urbanistično arhitekturna zasnova - urejanje prostora - etažna lastnina
Morebitne spremembe specifikacij na tehnično ustreznost že izdelanih elaboratov nimajo vpliva.
S sklepom, izdanim na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, zato je s pritožbo zoper ta sklep mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046398
DZ člen 161, 162, 162/1-11. ZIZ člen 226, 238f.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med starši in otrokom - začasna odredba za ureditev razmerij - začasna ureditev stikov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - potrebnost izdaje začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju
Predlagatelj razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno poravnavo, ki mu zagotavlja, da lahko v izvršilnem postopku doseže, da se bodo stiki z otrokom izvajali v obsegu, ki so določeni v sodni poravnavi, s tem pa doseže to, kar uveljavlja s predlagano začasno odredbo. Začasna odredba z istim učinkom zato ni potrebna.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - škodni dogodek - prometna nesreča - kolo z motorjem - kolesar - neprilagojena hitrost vožnje - objektivna in krivdna odgovornost - soodgovornost - soprispevek oškodovanca - prispevek k nastanku škodnega dogodka - vzročna zveza - nevarna stvar - stopnja verjetnosti - dokaz s sodnim izvedencem - sodni izvedenec - pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik
Sodna praksa je zavzela stališče, da kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, se v praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, to je več ko 50 % verjetnosti.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tožnikov soprispevek pravilno umestilo v navedene primere sodne prakse in ga je pravilno ovrednotilo na 20 %.
Izvedenec je z največjo verjetnostjo potrdil, da tožnikovo poslabšanje zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice nima nobene zveze s tu obravnavano prometno nesrečo, katera ni predstavljala sprožilnega elementa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00046918
OZ člen 120, 942, 943, 944, 949, 949/2, 950.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - pogodbena obveznost - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izbira izvajalca storitev - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - dokazno breme glede škode - krajevno običajne cene - splošni pogoji pogodbe - namen premoženjskega zavarovanja - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari
Po polici kasko zavarovanja in splošnih pogojih toženke popravilo vozila pri nepogodbenem servisu in pošiljanje ponudb izbranega servisa toženki v potrditev pred popravilom vozila ni opredeljeno kot pogodbena obveznost zavarovancev. Njihova neizpolnitev tako ne predstavlja kršitve zavarovalne pogodbe, ki bi kakorkoli lahko poslabšala položaj tožnikov pri uveljavitvi njihove pravice do zavarovalnine po nastanku zavarovalnega primera oz. bi zanje imela za posledico izgubo zavarovalnih pravic (942. člen OZ). Toženki zato v posledici zavarovančeve izbire nepogodbenega servisa in nepredložitve njegove ponudbe ne pripada niti pravica po lastni presoji omejiti višine stroškov popravila vozila, kot je to v konkretnem primeru storila toženka.
Tožniki bi bili na račun škodnega dogodka lahko obogateni le v primeru, ko bi njihov zahtevek za povračilo škode bistveno presegal razumno povprečje, oziroma ko bi za popravilo vozila izbrali izvajalca, katerega cena kleparskih in ličarskih del bi bistveno odstopala od cen drugih (primerljivih) izvajalcev popravil vozil. Takšnega odstopanja pa v konkretnem primeru toženka ni dokazala.
postopek osebnega stečaja - načelo hitrosti postopka - trajanje postopka - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta
Predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka mora enako kot načrt poteka stečajnega postopka vsebovati opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja in roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti. V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep nobenega od prej navedenih relevantnih dejstev za spremembo načrta poteka stečajnega postopka ne vsebuje. Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, si mora prizadevati, da upraviteljica ali upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu. Postopek osebnega stečaja nad dolžnico je bil začet pred več kot petimi leti. Ob upoštevanju načela hitrosti postopka bi ob dejstvu dolgega trajanja tega postopka, po oceni pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navesti in tudi presojati konkretne razloge za zastoj v predvidenem teku tega stečajnega postopka. Ni utemeljen predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka, če temelji na izhodišču, da rokov za opravo posameznih dejanj upravitelj ne more predvideti.
preprečevanje nasilja v družini - nujen postopek - hiter postopek - nasilje v družini - nasilno dejanje - oblike nasilja - povzročitelj nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - ugovorni postopek - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti postopka - načelo sorazmernosti
Namen ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. ZPND je usmerjen v varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Glede na pomen navedenih varovanih osebnih dobrin najvišjega ustavnega ranga je zahteva po nujnosti in hitrosti v postopkih po ZPND največja možna. Določba 22.d člena ZPND ima podlago v navedeni zahtevi, ko določa, da lahko sodišče izreče ukrep zaradi nasilnih dejanj tudi brez izjave povzročitelja nasilja. V takšnem primeru mu je pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku (tretji odstavek 22.d člena ZPND), v katerem odloča isto sodišče, ki je izreklo ukrep in v katerem domnevni povzročitelj nasilja uresničuje svojo pravico, da razpravlja pred prvostopenjskim sodiščem oziroma uresničuje vse druge procesne pravice, ki mu jih daje zakon. Sodišče prve stopnje v ugovornem postopku ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja, ampak, ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil, ali je predlagani izrek ukrepa utemeljen.
Ugotovitev nasilja v družini udeležencev tega postopka (3. člen ZPND) je pogojevala izrek ukrepov zaradi nasilnih dejanj (19. člen ZPND). Izrek ukrepov predstavlja odziv na nasilje, ki ga je treba prilagoditi njegovi intenzivnosti in stopnji ogroženosti žrtve (5. člen ZPND). Pri tem je treba upoštevati načelo sorazmernosti ukrepanja. Načelo sorazmernosti je eno temeljnih načel ZPND, ki zavezuje državne organe, da ustrezno zaščitijo žrtve, poleg tega pa istim organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose. Nedvomno so izrečeni ukrepi prepovedi približevanja in navezovanja stikov in vzpostavljanja srečanj sorazmerni glede na ugotovljeno nasilje nasprotnega udeleženca.
spor o pristojnosti - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - subjektivni kriterij za gospodarski spor - odvetnik kot stranka v gospodarskem sporu - pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka je A. A., ki je tožbo vložila v svojstvu odvetnice. Kot taka je zasebnica in ne gospodarski subjekt iz prvega odstavka 481. člena ZPP, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
OZ člen 12, 120, 287. ZEKom-1 člen 120, 120/5, 120/3, 129, 129/5, 129/4, 129/2. Splošne uzance za blagovni promet (1954) člen 2, 203, 203/2.
telekomunikacijske storitve - materialno pogodbeno pravo - določila splošnih pogojev - splošne uzance za blagovni promet
Tožeča stranka ni predložila splošnih pogojev, ki so bili veljavni v času sklenitve naročniške pogodbe (9. 2. 2011), prav tako pa tudi ni trdila, da je bilo že v teh Splošnih pogojih, ki so veljali v času sklenitve naročniške pogodbe v letu 2011, jasno določeno, da mora naročnik v primeru, da opreme, ki jo je prejel v uporabo ob sklenitvi pogodbe, ob prenehanju naročniškega razmerja ne vrne, povrniti njeno vrednost. Tožeča stranka ni izkazala obstoja pogodbenega materialnega prava, ki bi ji dajalo upravičenje namesto vrnitve dane opreme zahtevati plačilo njene vrednosti, saj Splošnih pogojev, ki so bili sestavni del naročniške pogodbe z dne 9. 2. 2011, ni predložila, ni pa niti trdila niti dokazala, da je toženec prejel oziroma bil seznanjen s predloženimi Splošnimi pogoji iz leta 2018, prav tako pa tudi ni trdila, da so mu bili ti Splošni pogoji na voljo oziroma vsaj dostopni.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - nepremičnina v družbeni lasti - pravica uporabe - lastninjenje - ugotovitev obstoja lastninske pravice - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - namenska raba - atrij kot sestavni del stanovanja - stanovanjska hiša - gradnja družinske hiše
Na predpostavkah iz sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 44/2020 je sodišče prve stopnje utemeljevalo (dodatne) razloge, zaradi katerih sta nepremičnini pripadajoče zemljišče k stavbi, ker sta namenjeni izključno le rabi stavbe predlagateljev. Sodišče prve stopnje je upoštevalo preteklo rabo, funkcionalno povezanost nepremičnin s stavbo ter identiteto umeščenosti stavbe z atrijem v prostor v primerjavi z drugimi enakimi oz. podobnimi objekti z atriji v naselju (prostoru). Očitno je, da se je prostor znotraj naselja po izdelavi prostorskih aktov spremenil tako po obliki, kot po namenski rabi.
gradbena in podjemna pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - stvarne napake - uporaba pravil pogodbe o delu - jamčevalni zahtevek - pobotni ugovor - znižanje plačila - izpodbijanje izvedenskega mnenja
Zakon razmejuje med splošno podjemno in gradbeno pogodbo tako, da v XII. poglavju OZ ureja nekatera posebna pravila, s katerimi se vsebina pravnega razmerja strank gradbene pogodbe le glede nekaterih položajev, ki jih urejajo ta pravna pravila, ureja drugače kot s splošnimi pravili o podjemni pogodbi. Ratio teh posebnih pravil je iskati v prilagoditvi vsebine medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank posebnim značilnostim, po katerih se gradbena pogodba razlikuje od splošne podjemne pogodbe, saj postane pri gradbeni pogodbi končni rezultat izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja sestavina trajne dobrine. Ta lastnost pa je vzrok za določitev daljših jamčevalnih rokov za napake v solidnosti gradnje (prim. 662. člen OZ). Pri tem je večino posebnih pravil, ki so obsežena pri poglavju o gradbeni pogodbi in so pomembna za reševanje prav obravnavanega primera, mogoče uporabiti tudi za splošno podjemno pogodbo. Pri uporabi teh pravil namreč ni pomembno, ali ima pogodba pravno naravo gradbene pogodbe ali le splošne podjemne pogodbe, saj je to vprašanje pomembno zgolj v zvezi z uporabo posebnih pravil o odgovornosti za solidnost gradnje in s tem povezanih daljših jamčevalnih rokov, kar pa ni predmet spora v obravnavanem primeru.
Iz 640. člena OZ ne izhaja, da se plačilo za opravljeno delo zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe, temveč da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Gre za izvedbo načela enake vrednosti dajatev, ki izhajati iz pogodbeno dogovorjene vrednosti za opravljeno delo.
ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3.. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/2.
položajni dodatek - neizpolnjevanje pogojev
Pri ugotavljanju, ali je javni uslužbenec upravičen do položajnega dodatka, gre za presojo, ali so podani pogoji, ki jih določa 24. člen ZSPJS oziroma Uredba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kot v tožnikovem primeru, ko operativna skupina, katere vodja je bil, ni niti notranja organizacijska enota niti izmena, javnemu uslužbencu dodatek ne pripada, in sicer ne glede na to, ali bi bilo mogoče njegovo delo oziroma operativno skupino, ki jo vodi, primerjati z izmeno. Sodišče prve stopnje je po nepotrebnem ugotavljalo, ali bi bila operativna skupina primerljiva z izmeno oziroma ali bi se lahko štela za izmeno. Bistveno je, da ta ni izmena. Tožnikov zahtevek tako ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov in neprerekanih trditev pravilno zaključilo, da sta tožnica in njen sedaj pokojni mož toženki v dveh delih (1. 2. 2014 znesek 7.000,00 EUR in 1. 10. 2014 še 8.000,00 EUR) izročila 15.000,00 EUR kot varščino za odkup terjatve, ki ju je bremenila v izvršilnem postopku. Pravilno pa je tudi zaključilo, da sta ta denar izročila toženki osebno in ne kot zastopnici podjetja T. d.o.o.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
V sporu o zakonitosti odpovedi se presoja, ali je podan razlog za odpoved, kot ga v odpovedi opredeli delodajalec. Toženka je v odpovedi navedla bistveno zmanjšano poslovanje oziroma pričakovan polovični upad prihodkov (pri čemer tega ni opredelila le za en segment poslovanja, ampak na splošno). V tožbi je navedla podatke na reklamnem področju, na prvem naroku za glavno obravnavno dne 4. 9. 2020 pa je podala navedbo o predvidenem upadu v deležu 1/3. Slednjega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ugotovilo je prav nasprotno, torej da se je "stanje hitro normaliziralo" in da so se prihodki od januarja 2020 do aprila 2020, ko je toženka tožnici podala odpoved, povečevali (točka 7 obrazložitve). Povečevanje prihodkov pa lahko kaže le to, da poslovanje ni bilo zmanjšano, hkrati pa ne utemeljuje napovedi o pričakovanem tretjinskem in še manj polovičnem upadu prihodkov. Glede na to, da poslovanje toženke, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni bilo zmanjšano (ne glede na to, ali je bilo morda zmanjšano na enemu segment poslovanja; to kvečjemu pomeni, da je bilo na drugemu segmentu povečano), razlog za podajo odpovedi, kot ga je opredelila toženka, ni podan.
V obravnavanem primeru je sodišče štelo, da se izjava tožnika o odpovedi uveljavljanja odškodninskega zahtevka lahko nanaša izključno na škodo iz naslova trajne invalidnosti, ki mu jo je na podlagi zavarovalne police za nezgodno zavarovanje dolžna izplačati zavarovalnica, česar tožnik ni zatrjeval. Iz trditev tožnika in njegove izpovedi v postopku na prvi stopnji izhaja, da je tožnik ugovarjal pristnosti navedene listine, da se ne spomni, da bi jo podpisal, oziroma celo, da je podpisal bianco listino. Ker je sodišče prve stopnje odločilo izven trditvene podlage, je kršilo določbo 7. člena ZPP in s tem storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.