ZGD-1 člen 512,512/2, 513, 519, 562.. OZ-UPB1 člen 82, 82/1.
pravica delničarja do informiranosti - zahteva družbenika za informacije - pravni interes za sodno varstvo - zavrnitveni razlog
Pravica do informacij in vpogleda je samostojna in individualna pravica družbenika, ki družbeniku omogoča učinkovito izvrševanje drugih korporacijskih pravic.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - razpolaganje dediča z zapuščino - separatio bonorum - ločitev zapuščine - ločitveni upnik - terjatev upnika v zapuščinskem postopku - prekinitev zapuščinskega postopka - izvršilni naslov - pripoznava zahtevka
Z odreditvijo ločitve zapuščine namen tega instituta, ki je poplačilo zapustnikovega upnika, še ni dosežen. Ločitveni upnik mora sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve, in sicer izvršilni postopek oziroma pravdo z dajatvenim zahtevkom, če še ne razpolaga z izvršilnim naslovom.
preživnina - preživninska obveznost staršev - preživninske potrebe otroka - spremenjene razmere - zmožnost preživninskega zavezanca - višina preživnine - varstvo koristi otroka - stroški preživljanja - finančna sredstva - dohodki - varstvo in vzgoja - nedovoljena pritožbena novota
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, pri njeni odmeri pa je treba upoštevati korist otroka in da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
Ocena otrokovih potreb ni matematično preverljiva računska operacija, ampak gre (le) za računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer potrebnih za otrokov razvoj.
začasna odredba - vzgoja in varstvo otrok - največja korist otroka - nasilje v družini - ogroženost otroka - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - spremenjene okoliščine - ureditev stikov z otrokom - izvršba - denarna kazen
Predlagatelj bi lahko dosegel izdajo predlagane začasne odredbe le, če bi izkazal spremenjene okoliščine (da je otrok pri materi ogrožen in da ga sam ne odtujuje od matere). Tega ni izkazal, saj ugotovljene okoliščine primera izkazujejo ravno nasprotno.
Določitev denarne kazni in njena izterjava sta namenjena zagotovitvi spoštovanja sodnih odločb. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo tudi nov sklep o novi, višji denarni kazni za primer ponovne kršitve začasne odredbe o začasni ukinitvi stikov med predlagateljem in A. A.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047113
OZ člen 179, 352.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve zaradi izgube na zaslužku - izgubljeni zaslužek - začasno - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Tožnik zahteva odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi zloma navikularne kosti v zapestju desne roke in udarnin drugih delov roke in zapestja.
V obravnavanem primeru ne gre za trajno premoženjsko prikrajšanje, temveč za začasno izgubljeni zaslužek, zato je oškodovanec o sprotnem prikrajšanju obveščen sproti, ko zaradi bolniškega staleža doseže nižji dohodek iz delovnega razmerja.
Tožnik je upravičen do premoženjske škode zaradi izgube na zaslužku za obdobje junij 2015 do november 2016, saj je za prikrajšanje v zaslužku za mesec junij izvedel (šele) z izplačilom nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti z dela dne 14. 7. 2015, zato ta zahtevek še ni zastaral.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047690
ZP-1 člen 11a, 11a/1, 11a/2. ZJRM-1 člen 6, 6/2. URS člen 31.
postopek o prekršku - kazenski postopek - kršitev materialnih določb zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - zavrženje kazenske ovadbe - umik predloga za pregon - razmerje med prekrški in kaznivimi dejanji
Kazenski postopek je bil pogojen z voljo oziroma predlogom oškodovanca, da se storilca kaznuje za kaznivo dejanje, medtem ko se postopek o prekršku vodi neodvisno od volje oškodovanca, zato umik predloga za pregon kaznivega dejanja, ki je bil razlog za ustavitev kazenskega postopka, nima vpliva na vodenje postopka o prekršku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00047959
SPZ člen 210, 213, 213/1, 221, 222. OZ člen 104, 125, 125/1, 125/2. ZFPPIPP člen 20, 20/1, 20/2, 342, 342/1, 342/1-3.
prenehanje služnosti - stvarna služnost - pogodbeni pogoj - nedenarna terjatev - menjalna pogodba - služnostna pogodba - parcelacija nepremičnin - razveza pogodbe po samem zakonu - vpliv na obseg stečajne mase - začetek stečajnega postopka - stvarne pravice na nepremičnini - stečajna masa - pravno nasledstvo - popravni sklep
Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje vpliva na vse denarne terjatve, pojem nedenarnih terjatev pa ima v ZFPPIPP ožji pomen, zato se pravila ZFPPIPP uporabljajo le za nedenarne dajatvene in storitvene terjatve, ne pa tudi za nedenarne opustitvene in dopustitvene terjatve. Pravne posledice stečaja veljajo le za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase. V obravnavani zadevi je predmet pravovarstvenega zahtevka nedenarna opustitvena oziroma dopustitvena terjatev, ki glede na svojo vsebino nima neposrednega vpliva na obseg stečajne mase.
Začetek stečajnega postopka nima neposrednega vpliva na stvarne pravice stečajnega dolžnika.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
izplačilo nagrade - vojska - zmotna uporaba materialnega prava
Posebne denarne nagrade po novi uredbi tožniku ni mogoče priznati za leta pred začetkom veljavnosti nove uredbe, kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje, ker takrat nova uredba še ni veljala.
krivdna odškodninska odgovornost - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in spolzkih tleh - dolžna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti - soodgovornost oškodovanca
Pritožnica se svoje odgovornosti ne more razbremeniti s pritožbenim navajanjem, da se od obiskovalcev pričakuje večja previdnost in da lahko njen zavarovanec pričakuje zgolj določen krog obiskovalcev oziroma ne širši krog ljudi kot imetniki drugih lokalov. Bistveno je, da zavarovanec vnosov in nanosov snega ter mokrote v prostor v konkretnem primeru sploh ni čistil, kot mu je to nalagalo dolžno ravnanje, zato je njegova krivdna odškodninska odgovornost podana, saj bi škodo lahko preprečil.
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2016 je toženka tožnici očitala kršitev obveznosti na delovnem mestu referent za javna naročila, ki ima vse znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ, in sicer ji je očitala, da je v aprilu 2011 in maju 2011 sprejela darilo v zameno, da je ponudniku za oddajo javnega naročila dajala navodila za nezakonito spremembo ponudbe, ki jo je nato vložila med dokumentacijo ponudnikov, s tem pa zanemarila interese svojega delodajalca, da na zakonit in gospodaren način odda javno naročilo najugodnejšemu in ustrezno usposobljenemu ponudniku za najnižjo ceno. S pravnomočno sodbo kazenskega sodišča je bila tožnica spoznana za krivo navedenega kaznivega dejanja, pri čemer gre za isti historični dogodek, na katerem temeljita obsodilna sodba in odpoved, kot je pravilno uporabo določbe 14. člena ZPP utemeljilo sodišče prve stopnje.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tožniku ni bil kršen tedenski počitek z udeležbo na dnevnih sestankih, pri skupinskem športu, z dosegljivostjo po telefonu, z nošenjem uniforme, prepovedjo zapuščanja baze, in udeležbe na postrojih ter pri dvigih zastave. Zgolj dejstvo bivanja v vojaški bazi na mednarodni misiji pa ne pomeni povišane pripravljenosti v smislu 9. točke 3. člena ZSSloV, za kar se neutemeljeno zavzema tožnik.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047729
ZDR-1 člen 45, 179.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.. ZVZD-1 člen 5, 7, 11, 19.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 2, 4, 4/3, 6, 37, 37/2, 53, 54, 54/1, 54/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je na podlagi 179. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 131. OZ presodilo, da so podane vse predpostavke za krivdno odškodninsko odgovornost tožene stranke po splošnih pravilih civilnega prava. Na podlagi ugotovitev, da pohodna površina, po kateri je med opravljanjem dela hodil tožnik, ni bila ustrezno urejena, ker neravnina ni bila označena na zakonsko predpisan način, in da prehod ni bil prost ovir, je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni poskrbela za varno delovno okolje tožnika in s tem opustila obveznosti iz 45. člena ZDR-1, 5., 7., 11. in 19. člena ZVZD-1 ter 6., 37., 53. in 54. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - prostovoljno plačilo - delno plačilo
Izvršitelj po opravljenem rubežu ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Stroški za izvršitelja zato niso bili potrebni. Izvršitelj namreč glede na določbo 53. člena v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov in neprerekanih trditev pravilno zaključilo, da sta tožnica in njen sedaj pokojni mož toženki v dveh delih (1. 2. 2014 znesek 7.000,00 EUR in 1. 10. 2014 še 8.000,00 EUR) izročila 15.000,00 EUR kot varščino za odkup terjatve, ki ju je bremenila v izvršilnem postopku. Pravilno pa je tudi zaključilo, da sta ta denar izročila toženki osebno in ne kot zastopnici podjetja T. d.o.o.
gradbena in podjemna pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - stvarne napake - uporaba pravil pogodbe o delu - jamčevalni zahtevek - pobotni ugovor - znižanje plačila - izpodbijanje izvedenskega mnenja
Zakon razmejuje med splošno podjemno in gradbeno pogodbo tako, da v XII. poglavju OZ ureja nekatera posebna pravila, s katerimi se vsebina pravnega razmerja strank gradbene pogodbe le glede nekaterih položajev, ki jih urejajo ta pravna pravila, ureja drugače kot s splošnimi pravili o podjemni pogodbi. Ratio teh posebnih pravil je iskati v prilagoditvi vsebine medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank posebnim značilnostim, po katerih se gradbena pogodba razlikuje od splošne podjemne pogodbe, saj postane pri gradbeni pogodbi končni rezultat izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja sestavina trajne dobrine. Ta lastnost pa je vzrok za določitev daljših jamčevalnih rokov za napake v solidnosti gradnje (prim. 662. člen OZ). Pri tem je večino posebnih pravil, ki so obsežena pri poglavju o gradbeni pogodbi in so pomembna za reševanje prav obravnavanega primera, mogoče uporabiti tudi za splošno podjemno pogodbo. Pri uporabi teh pravil namreč ni pomembno, ali ima pogodba pravno naravo gradbene pogodbe ali le splošne podjemne pogodbe, saj je to vprašanje pomembno zgolj v zvezi z uporabo posebnih pravil o odgovornosti za solidnost gradnje in s tem povezanih daljših jamčevalnih rokov, kar pa ni predmet spora v obravnavanem primeru.
Iz 640. člena OZ ne izhaja, da se plačilo za opravljeno delo zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe, temveč da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Gre za izvedbo načela enake vrednosti dajatev, ki izhajati iz pogodbeno dogovorjene vrednosti za opravljeno delo.
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 155, 242.
pogodba o delu - skrite napake - stroški odprave napak - trditveno in dokazno breme - stroški izvedenca - plačilo predujma - priprave na glavno obravnavo - poziv za plačilo - komunikacija med sodiščem in stranko postopka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - stroški odgovora na pritožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je v zvezi s tem, na kakšen način je treba odpraviti napako in kakšni stroški so za to potrebni, trditveno in dokazno breme na tožeči stranki.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 6. 3. 2020 kršilo določbe ZPP, ker bi moralo namesto dopisa izdati sklep s pozivom k plačilu predujma. Tak sklep je sodišče prve stopnje že izdalo. Po prejemu odgovorov, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo v prejšnji točki, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za razveljavitev sklepa z dne 20. 1. 2020 in za izdajo drugačnega sklepa. Tožnica pa tudi sama ugotavlja v pritožbi, da je sodišče prve stopnje v nadaljevanju le razpisalo narok za glavno obravnavo dne 15. 9. 2020, kar pomeni, da ni mogla pričakovati, da bo glede na njen odziv izdalo še nov sklep s pozivom k doplačilu predujma v drugačni višini od višine predujma, h kateri je bila pozvana s sklepom z dne 20. 1. 2020 (torej za doplačilo še v višini 2.000,00 EUR). Pritožnica ni prepričala pritožbenega sodišča, da bi se glede na vsebino njenega dopisa moralo sodišče prve stopnje zadovoljiti s plačanim predujmom tožnice in tretje toženke v višini 1.000,00 EUR, nato pa glede višine dejanskih stroškov po opravljenem izvedeniškem mnenju in po priglasitvi in priznanju končnih stroškov izvedenca pravdnima strankama naložiti, da manjkajoče stroške plačata, tako kot ima možnost to storiti v skladu z določbo 242. člena ZPP. Njeno stališče, da ji z odgovorom sodišču na njegov poziv, ni mogoče ničesar očitati, je pravilno. Vendar tudi sama nima podlage za kakršenkoli očitek sodišču prve stopnje, da ni postopalo pravilno, ko je poskušalo z dodatno komunikacijo stranke pravdnega postopka spodbuditi k založitvi predujma za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem, kljub temu, da v roku za doplačilo predujma tega ni nobena izvedla.
Navedb prve toženke v odgovoru na pritožbo, s katerimi je nasprotovala zaključkom sodišča prve stopnje, da ni dokazala svojih trditev, da za stvarno napako sama ni odgovorna in da je zmotno stališče o solidarni odgovornosti toženk za plačilo, pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ni obravnavalo, ker se tudi ni bilo dolžno opredeliti do dejanskih vprašanj, ki se nanašajo na ugotovljeno stvarno napako in vzroke za nastale razpoke. Zato je ocenilo, da stroški odgovora na pritožbo glede na njeno vsebino niso bili potrebni za rešitev pritožbe (155. člen ZPP) ter jih zato ni naložilo v plačilo pritožnici.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047670
OZ člen 131, 131/2.. ZVZD-1 člen 12.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - odgovornost za nesrečo pri delu
Tožnik je z gibanjem po (nevarnih) območjih z rumenimi in črnimi oznakami, čeprav je premikajočo se obračalno mizo videl in slišal, sam povzročil nevarno situacijo, ki je vodila v nastanek škodnega dogodka, zato ni podana odškodninska odgovornost prve tožene stranke.