zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - prepozna zahteva za varstvo zakonitosti - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - procesni rok - štetje roka
Pritožbeno sodišče pa ob tem še dodaja, da sicer res ZKP v 88. členu določa, da se roki, ki so določeni po mesecih, iztečejo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, vendar zagovornik prezre, da je potrebno v obravnavani zadevi, ko je šlo za specifično situacijo ustavitve teka procesnih rokov zaradi razglašene epidemije, smiselno upoštevati tudi določbe Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Te predstavljajo lex specialis pravila glede računanja rokov in v 83. členu posebej določajo, da v času poletnega poslovanja procesni roki ne tečejo. Tudi v takšni procesni situaciji pa se tek roka za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami, po izteku sodnih počitnic, nadaljuje in izteče do izteka treh mesecev, pri čemer je torej podaljšan za natančno časovno obdobje trajanja sodnih počitnic.
izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pisno izvedensko mnenje z dne 10. 12. 2020 ocenilo kot zahtevno izvedensko mnenje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljeno z enako stopnjo zahtevnosti ovrednotilo tudi pisno podano dopolnilno izvedensko mnenje. Pritožba zgolj pavšalno navaja, da dopolnilno izvedensko mnenje po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti ustreza manj zahtevnemu izvedenskemu mnenju.
Pritožnica utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP z navedbami, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer zakaj bi naj stroški za vročanje nastali po krivdi obdolženca in zagovornice. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu svojo odločitev utemeljilo le z navedbo, da sta obdolženec in njegova zagovornica povzročila stroške po svoji krivdi s tem, ko pisanj nista prevzela na pošti, čeprav sta bila o prispelih pošiljkah obveščena, kar pa samo po sebi ne more zadoščati za zaključek, da gre za krivdno povzročene stroške. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je namreč dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja v vsaki konkretni situaciji. Zato mora sodišče s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca in tako torej navesti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je krivdo za njihov nastanek pripisati točno določenemu procesnemu udeležencu in ne morebiti objektivnim okoliščinam, ki so bile posredi. Slednjega sodišče prve stopnje ni storilo, zato je pritrditi pritožnici, ko pogreša argumentacijo teh odločilnih dejstev, pri čemer utemeljeno poudarja, da zgolj sklicevanje na sklepe, s katerimi so bili odmerjeni stroški vročevalcu oziroma izvršitelju, ne zadostuje obrazloženosti krivdno povzročenih stroškov. V tej zvezi je soglašati s pritožnico tudi v trditvi, da sodišče ni pojasnilo, zakaj je obdolžencu in zagovornici naložilo nerazdelno plačilo stroškov v višini 326,24 EUR.
začasna odredba - vzgoja in varstvo otrok - največja korist otroka - nasilje v družini - ogroženost otroka - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - spremenjene okoliščine - ureditev stikov z otrokom - izvršba - denarna kazen
Predlagatelj bi lahko dosegel izdajo predlagane začasne odredbe le, če bi izkazal spremenjene okoliščine (da je otrok pri materi ogrožen in da ga sam ne odtujuje od matere). Tega ni izkazal, saj ugotovljene okoliščine primera izkazujejo ravno nasprotno.
Določitev denarne kazni in njena izterjava sta namenjena zagotovitvi spoštovanja sodnih odločb. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo tudi nov sklep o novi, višji denarni kazni za primer ponovne kršitve začasne odredbe o začasni ukinitvi stikov med predlagateljem in A. A.
Utemeljen je pritožbeni očitek o napačnem izračunu dekličinih stroškov za športne aktivnosti, za dopust in za osebno nego. Četudi niso nastajali vsak mesec, se delijo na celotno obdobje šestih mesecev, v katerem so nastali. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče upoštevati tudi strošek za počitnikovanje za sina.
Terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne more prenehati s pobotanjem. Pobotanje preživninskih obveznosti, ki ga je sodišče izreklo v tretjem odstavku III. točke izreka, je zato materialnopravno zmotno.
preživnina - preživninska obveznost staršev - preživninske potrebe otroka - spremenjene razmere - zmožnost preživninskega zavezanca - višina preživnine - varstvo koristi otroka - stroški preživljanja - finančna sredstva - dohodki - varstvo in vzgoja - nedovoljena pritožbena novota
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, pri njeni odmeri pa je treba upoštevati korist otroka in da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
Ocena otrokovih potreb ni matematično preverljiva računska operacija, ampak gre (le) za računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer potrebnih za otrokov razvoj.
prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - predhodno vprašanje - inšpekcijski postopek - črna gradnja
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da ne SPZ in ne ZNP, ki urejata delitev solastnih nepremičnin (pa tudi ne ZVEtL-1), ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji.
Inšpekcijski postopek v zvezi z nelegalno gradnjo ne pomeni predhodnega vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje od katerega rešitve je odvisna odločba sodišča v tem postopku, zato postopka iz tega razloga ni treba prekiniti.
ZFPPIPP člen 103, 103/7-6, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZGD-1 člen 412, 418. URS člen 33.
prisilna likvidacija - stroški stečajnega postopka - stroški upravitelja - stroški izdelave pravnega mnenja - potrebni oziroma upravičeni stroški - zmotna uporaba materialnega prava
Upravitelj sicer res s študijem literature in sodne prakse s področja insolvenčnega kot gospodarskega statusnega prava s pripravo za izpit za upravitelja pridobi znanja, ki jih potrebuje pri nadaljnem delu. Vendar pa vprašanja, ki so se zastavila v tem postopku s strani dveh družbenikov, ki sta glede prodaje delnic dolžnika v družbi A., d. d., oziroma njene razdelitve, oblikovala diametralno nasprotni stališči, presegajo znanje, ki ga pridobi upravitelj tako s področja insolvenčnega kot gospodarskega statusnega prava pri študiju zahtevane literature po Programu za strokovni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047113
OZ člen 179, 352.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve zaradi izgube na zaslužku - izgubljeni zaslužek - začasno - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Tožnik zahteva odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi zloma navikularne kosti v zapestju desne roke in udarnin drugih delov roke in zapestja.
V obravnavanem primeru ne gre za trajno premoženjsko prikrajšanje, temveč za začasno izgubljeni zaslužek, zato je oškodovanec o sprotnem prikrajšanju obveščen sproti, ko zaradi bolniškega staleža doseže nižji dohodek iz delovnega razmerja.
Tožnik je upravičen do premoženjske škode zaradi izgube na zaslužku za obdobje junij 2015 do november 2016, saj je za prikrajšanje v zaslužku za mesec junij izvedel (šele) z izplačilom nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti z dela dne 14. 7. 2015, zato ta zahtevek še ni zastaral.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046398
DZ člen 161, 162, 162/1-11. ZIZ člen 226, 238f.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med starši in otrokom - začasna odredba za ureditev razmerij - začasna ureditev stikov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - potrebnost izdaje začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju
Predlagatelj razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno poravnavo, ki mu zagotavlja, da lahko v izvršilnem postopku doseže, da se bodo stiki z otrokom izvajali v obsegu, ki so določeni v sodni poravnavi, s tem pa doseže to, kar uveljavlja s predlagano začasno odredbo. Začasna odredba z istim učinkom zato ni potrebna.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - škodni dogodek - prometna nesreča - kolo z motorjem - kolesar - neprilagojena hitrost vožnje - objektivna in krivdna odgovornost - soodgovornost - soprispevek oškodovanca - prispevek k nastanku škodnega dogodka - vzročna zveza - nevarna stvar - stopnja verjetnosti - dokaz s sodnim izvedencem - sodni izvedenec - pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik
Sodna praksa je zavzela stališče, da kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, se v praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, to je več ko 50 % verjetnosti.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tožnikov soprispevek pravilno umestilo v navedene primere sodne prakse in ga je pravilno ovrednotilo na 20 %.
Izvedenec je z največjo verjetnostjo potrdil, da tožnikovo poslabšanje zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice nima nobene zveze s tu obravnavano prometno nesrečo, katera ni predstavljala sprožilnega elementa.
tožba za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - komunikacija
Ob ugotovitvi, da je postala zakonska zveza za predlagateljico nevzdržna, ker je s strani nasprotnega udeleženca deležna neprimerne in nespoštljive komunikacije, prav tako pa jo nasprotni udeleženec nikoli ni videl kot svoje partnerice, je pravilen zaključek, da je zakonska zveza za predlagateljico postala nevzdržna.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00046649
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/2, 13/3, 13/6, 43. ZEN člen 8, 51, 101, 160, 160/1-1. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 25. ZUreP-2 člen 1. ZAID člen 1.
zemljiški kataster - katastrski vpis - parcelne meje - elaborat - elaborat za evidentiranje sprememb - tehnična dokumentacija - primernost - namenska raba zemljišč - varstvo lastninske pravice - geodetska uprava - urbanistično arhitekturna zasnova - urejanje prostora - etažna lastnina
Morebitne spremembe specifikacij na tehnično ustreznost že izdelanih elaboratov nimajo vpliva.
S sklepom, izdanim na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, zato je s pritožbo zoper ta sklep mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
odpoved neuvedenemu dedovanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - meje pravnomočnosti - napotitev na pravdo
S tem, ko dedič v zapuščinskem postopku po očetu s tožbo ni izpodbijal sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju, se pravici do morebitnega izpodbijanja sporazuma v zapuščinskem postopku po zapustnici (materi) ni odpovedal. Dejansko gre za dve ločeni zadevi, za pravnomočno končan zapuščinski postopek po očetu in za predmetni zapuščinski postopek po materi udeležencev postopka. Le v primeru, da bi v zapuščinskem postopku po svojem očetu vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju in bi bilo o zadevi pravnomočno odločeno, bi lahko govorili, da je bilo o vprašanju njegove dedne pravice iz navedenega naslova že pravnomočno odločeno.
stroški kazenskega postopka - krivdni stroški - krivda obdolženca za nastale stroške - neopravičen izostanek z naroka - preložitev glavne obravnave - višina stroškov
Sodišče je obsojenemu naložilo v plačilo sodno takso 125,00 EUR po tar. št. 7401 ZST-1 zaradi krivdne povzročitve preložitve glavne obravnave, ker nanjo neopravičeno ni pristopil.
Ni v pristojnosti strank kazenskega postopka, da presojajo, ali je njihov pristop na glavno obravnavo smiseln ali ne, temveč je sodišče tisto, ki odloči, koga bo povabilo, in ki oceni, ali je izostanek opravičen. Predviden čas naroka glavne obravnave sicer ni bil dolg, ni pa bil nerazumljivo kratek, da bi bilo zgolj na podlagi tega podatka mogoče sklepati, da glavna obravnava ne bo opravljena.
motenje posesti - pašnik - ograja električnega pastirja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti - opustitev posesti - izjava volje
Neposredna prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo pri motenju posesti. Vendar pa se takrat, kadar posestnik nima ekonomskega interesa za varstvo posesti, lahko izkaže, da sploh nima pravnega interesa za varstvo posesti.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2. ZGD-1 člen 667, 667/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog - bolezensko stanje - duševna motnja - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o.
Vsebina, ki jo je v navedenem delu iz izvedenskega mnenja povzela tožeča stranka, je iztrgana iz celotnega konteksta izvedenskega mnenja. Izvedenec je v mnenju kot bistveno poudaril, kar je še dodatno pojasnil na zaslišanju, da je bila pri tožencu v tem obdobju motena pozornost in se spomin na prejeto pošto niti ni ustvaril. Sodišče prve stopnje je na podlagi celovitega strokovnega mnenja izvedenca, pravilno dokazno ocenilo, da se toženec na tožbo ni mogel spomniti v času od 20. 5. 2019 do 16. 9. 2019, temveč šele takrat, ko mu je bila predočena.
Tožencu je prenehal le status samostojnega podjetnika, kar pa ne vpliva na njegov procesni položaj kot fizične osebe v postopku. Toženec ostane stranka postopka, vendar ne več kot samostojni podjetnik, ampak le kot fizična oseba. Pravilno je stališče, da bi moralo sodišče postopek nadaljevati tako zoper prevzemno družbo kot zoper toženca kot fizično osebo.
krivdna odškodninska odgovornost - fitnes center - naprave in oprema - pravilna uporaba stvari - izvedba dela - opustitev kot protipravno ravnanje - dolžna skrbnost stranke - dolžno nadzorstvo - navodila za uporabo - vzročna zveza - vmesna sodba - pravilna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe na drugi stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka - odvetniški stroški - končni uspeh strank v postopku
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali je tožena stranka opustila svojo dolžnost zagotavljanja varne izvedbe vadbe na fitnes napravi, kar je nato pripeljalo do škodnega dogodka.
Tožnik je leg press napravo uporabljal pravilno in v skladu z njenim namenom, čeprav s strani tožene stranke ni prejel nobenih navodil. Tožnik je bil reden in izkušen obiskovalec fitnes centrov, zato mu uporaba različnih fitnes naprav ni bila tuja. Glede na to, da je fitnes center tožene stranke pred nezgodo obiskal že 83-krat ter vsaj enkrat tedensko uporabljal obravnavano leg press napravo, pri čemer je vaje po lastnih trditvah izvajal pravilno in naprave ni pretirano obtežil, ni jasno, kako bi navodila in nadzor tožene stranke v konkretnem primeru pripomogli k preprečitvi nastale nezgode, ki je nastala v trenutku, ko je imel tožnik premor med enim in drugim setom vaj in je na napravi le sedel.
ZSV člen 16, 44, 50.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-13.. ZPP člen 8, 348.. URS člen 14, 50, 50/1, 50/2, 51.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 22, 26, 26/1, 26/1-3, 36.. ZPacP člen 9, 9/2.. ZZDej člen 6, 6/1, 6/1-6, 8, 8/2.
povračilo stroškov - zdravstvena nega - izbira izvajalca - izvajalec zdravstvene dejavnosti - bivanje v domu za ostarele
Zaradi predhodno obrazloženega je ob odločilni dejanski ugotovitvi, da tožniki v pravno relevantnem obdobju zaradi čakalnih vrst in sočasni nujni oskrbi niso imeli možnosti izbire med javnimi institucionalnimi zavodi ali domovi za starejše s koncesijo, so kljub temu, da so v kritičnem obdobju izbrali institucionalno varstvo v zasebnem sektorju brez koncesije ob pravilni in ustavno skladni razlagi in uporabi 13. alineje 1. odstavka 23. člena ZZVZZ, upravičeni do povračila stroškov nege I. iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica - odstop dednega deleža - odpoved dedovanju - sodediči - dedna izjava
A. A. se je odpovedal dediščini v korist sodedinje B. B., kar pa se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD), s tem pa odstopnik še vedno ohranja položaj dediča.