ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392. KZ-1 člen 122, 122/1.
medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče na eni strani pritrjuje oškodovancu in pričama K. K. in M. L., kakšen je bil oškodovančev položaj ob košnji in da sta oba tudi lahko zaznala dogajanje ob cipresah, pri katerih naj bi stala obdolženka, nato pa v nadaljevanju brez poglobljene in logične dokazne ocene vseh v tem delu izvedenih dokazov, brez potrebne utemeljitve in prepričljivih razlogov pritrdi obdolženkinemu zagovoru in pričama R. Č. in M.H., ki sta sicer potrdila le verbalni konflikt med obdolženko in oškodovancem ter njegovim sinom K. K.ostalega dogajanja pa nista zaznala, ker sta bila v kuhinji obdolženkine hiše. Take navedbe pritožbe pa presegajo polje ugotavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar na načelni ravni sicer uveljavlja pritožba in pomenijo po prepričanju pritožbenega sodišča uveljavljanje pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 4/2, 6, 6/3.. ZJSRS člen 21a, 21b.
denarna socialna pomoč - višina - neplačevanje preživnine
Za odločitev v sporni zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali B.B. plačuje preživnino za otroka. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, tožnica ni dokazala, da B.B. ne plačuje preživnine. V primeru neplačevanja preživnine bi namreč tožnica glede na tretji odstavek 6. člena ZSVarPre morala uveljavljati nadomestilo preživnine iz javnega jamstvenega in preživninskega sklada.
Iz pritožbenih navedb izhaja, da izvršba zoper B.B. naj ne bi bila uspešna, ker ni možno določiti predmeta in sredstva izvršbe in da bi bila lahko tožnica deležna ponovnega nasilja in groženj. Navedeno pa nikakor ni utemeljen razlog, zaradi katerega tožnica v primeru, da B.B. ne plačuje preživnine, ne bi postopala po določbah ZJSRS, torej predlagala izvršbe. Kot je bilo že omenjeno, je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Pri tem je bistveno, da morajo upravičene osebe uveljavljati pravice do denarnih prejemkov tudi po drugih predpisih, saj si s tem same zagotovijo sredstva za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Šele, če si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati, so upravičeni do denarne socialne pomoči.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 15, 15/2, 15/3, 49.
nagrada za izvedensko mnenje - izvedenski organ
Ne glede na to, da pisna dokumentacija formalno vsebuje le eno skupno izvedensko mnenje, po oceni sodišča to ne zmanjšuje vloge posameznih članov izvedenskega organa pri sestavi mnenja, če so le-ti bili upravičeno imenovani. Dodana vrednost izvedenskega mnenja s strani izvedenskega organa, se odraža v dejstvu, da so mnenja posameznih članov izvedenskega organa iz njihovega delovnega področja na koncu oblikovana v enovito mnenje, kar pomeni, da je potrebno še nadaljnje usklajevanje in dodatno delo. Zdravstvenih težav kot takih ne moremo enačiti z zmanjšanjem delazmožnosti. Izvedenski organ mora tako izkazati še dodaten napor, da lahko odgovori na vprašanje, kako celota vseh izkazanih težav iz različnih zdravstvenih področij zavarovancev vplivajo na njihovo delazmožnost. In ker v zadevi ni sporno dejstvo upravičenosti imenovanja članov izvedenskega organa iz treh različnih področij, posledično ne more biti sporno vprašanje priznane izvedenine vsem trem članom izvedenskega organa.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZPDS člen 6. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 6. ZTLR člen 12. ZGJS člen 76.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - javna površina - grajeno javno dobro - družbena lastnina - pravica uporabe - dovozna pot - lastninjenje družbenega premoženja
Parcela je bila ves čas v sklopu zemljišč, namenjenih za izgradnjo stanovanjske soseske, in ne predstavlja javnega dobra oziroma nepremičnine v splošni rabi.
Posamezni lastniki stanovanj so z nakupom stanovanj v stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, že po samem zakonu pridobil tudi skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji stavba, in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo.
Sklicevanje prve nasprotne udeleženke na strokovni elaborat iz leta 2014 ne more biti uspešno, saj ta elaborat ne izkazuje namembnosti parcele kot javnega dobra v času pred 1. 1. 2003.
Utemeljen je pritožbeni očitek o napačnem izračunu dekličinih stroškov za športne aktivnosti, za dopust in za osebno nego. Četudi niso nastajali vsak mesec, se delijo na celotno obdobje šestih mesecev, v katerem so nastali. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče upoštevati tudi strošek za počitnikovanje za sina.
Terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne more prenehati s pobotanjem. Pobotanje preživninskih obveznosti, ki ga je sodišče izreklo v tretjem odstavku III. točke izreka, je zato materialnopravno zmotno.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - razpolaganje dediča z zapuščino - separatio bonorum - ločitev zapuščine - ločitveni upnik - terjatev upnika v zapuščinskem postopku - prekinitev zapuščinskega postopka - izvršilni naslov - pripoznava zahtevka
Z odreditvijo ločitve zapuščine namen tega instituta, ki je poplačilo zapustnikovega upnika, še ni dosežen. Ločitveni upnik mora sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve, in sicer izvršilni postopek oziroma pravdo z dajatvenim zahtevkom, če še ne razpolaga z izvršilnim naslovom.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046398
DZ člen 161, 162, 162/1-11. ZIZ člen 226, 238f.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med starši in otrokom - začasna odredba za ureditev razmerij - začasna ureditev stikov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - potrebnost izdaje začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju
Predlagatelj razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno poravnavo, ki mu zagotavlja, da lahko v izvršilnem postopku doseže, da se bodo stiki z otrokom izvajali v obsegu, ki so določeni v sodni poravnavi, s tem pa doseže to, kar uveljavlja s predlagano začasno odredbo. Začasna odredba z istim učinkom zato ni potrebna.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - škodni dogodek - prometna nesreča - kolo z motorjem - kolesar - neprilagojena hitrost vožnje - objektivna in krivdna odgovornost - soodgovornost - soprispevek oškodovanca - prispevek k nastanku škodnega dogodka - vzročna zveza - nevarna stvar - stopnja verjetnosti - dokaz s sodnim izvedencem - sodni izvedenec - pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik
Sodna praksa je zavzela stališče, da kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, se v praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, to je več ko 50 % verjetnosti.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tožnikov soprispevek pravilno umestilo v navedene primere sodne prakse in ga je pravilno ovrednotilo na 20 %.
Izvedenec je z največjo verjetnostjo potrdil, da tožnikovo poslabšanje zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice nima nobene zveze s tu obravnavano prometno nesrečo, katera ni predstavljala sprožilnega elementa.
odpoved neuvedenemu dedovanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - meje pravnomočnosti - napotitev na pravdo
S tem, ko dedič v zapuščinskem postopku po očetu s tožbo ni izpodbijal sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju, se pravici do morebitnega izpodbijanja sporazuma v zapuščinskem postopku po zapustnici (materi) ni odpovedal. Dejansko gre za dve ločeni zadevi, za pravnomočno končan zapuščinski postopek po očetu in za predmetni zapuščinski postopek po materi udeležencev postopka. Le v primeru, da bi v zapuščinskem postopku po svojem očetu vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju in bi bilo o zadevi pravnomočno odločeno, bi lahko govorili, da je bilo o vprašanju njegove dedne pravice iz navedenega naslova že pravnomočno odločeno.
ZFPPIPP člen 103, 103/7-6, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZGD-1 člen 412, 418. URS člen 33.
prisilna likvidacija - stroški stečajnega postopka - stroški upravitelja - stroški izdelave pravnega mnenja - potrebni oziroma upravičeni stroški - zmotna uporaba materialnega prava
Upravitelj sicer res s študijem literature in sodne prakse s področja insolvenčnega kot gospodarskega statusnega prava s pripravo za izpit za upravitelja pridobi znanja, ki jih potrebuje pri nadaljnem delu. Vendar pa vprašanja, ki so se zastavila v tem postopku s strani dveh družbenikov, ki sta glede prodaje delnic dolžnika v družbi A., d. d., oziroma njene razdelitve, oblikovala diametralno nasprotni stališči, presegajo znanje, ki ga pridobi upravitelj tako s področja insolvenčnega kot gospodarskega statusnega prava pri študiju zahtevane literature po Programu za strokovni izpit.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2. ZGD-1 člen 667, 667/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog - bolezensko stanje - duševna motnja - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o.
Vsebina, ki jo je v navedenem delu iz izvedenskega mnenja povzela tožeča stranka, je iztrgana iz celotnega konteksta izvedenskega mnenja. Izvedenec je v mnenju kot bistveno poudaril, kar je še dodatno pojasnil na zaslišanju, da je bila pri tožencu v tem obdobju motena pozornost in se spomin na prejeto pošto niti ni ustvaril. Sodišče prve stopnje je na podlagi celovitega strokovnega mnenja izvedenca, pravilno dokazno ocenilo, da se toženec na tožbo ni mogel spomniti v času od 20. 5. 2019 do 16. 9. 2019, temveč šele takrat, ko mu je bila predočena.
Tožencu je prenehal le status samostojnega podjetnika, kar pa ne vpliva na njegov procesni položaj kot fizične osebe v postopku. Toženec ostane stranka postopka, vendar ne več kot samostojni podjetnik, ampak le kot fizična oseba. Pravilno je stališče, da bi moralo sodišče postopek nadaljevati tako zoper prevzemno družbo kot zoper toženca kot fizično osebo.
SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/2, 67/4. ZNP-1 člen 151.
ureditev razmerij med solastniki - razmerja med solastniki - zavarovanje nedenarnih terjatev - začasna odredba - priklop na javno električno omrežje - redno upravljanje - nadomestitev soglasja solastnikov
Pravilno je pritožnikovo stališče, da lahko sodišče na podlagi določila četrtega odstavka 67. člena SPZ, ko solastniki ne morejo doseči v drugem odstavku 67. člena SPZ predpisanega soglasja za posle v zvezi z rednim upravljanjem, to soglasje nadomesti le, če je posel nujen za redno vzdrževanje stvari.
ZGD-1 člen 512,512/2, 513, 519, 562.. OZ-UPB1 člen 82, 82/1.
pravica delničarja do informiranosti - zahteva družbenika za informacije - pravni interes za sodno varstvo - zavrnitveni razlog
Pravica do informacij in vpogleda je samostojna in individualna pravica družbenika, ki družbeniku omogoča učinkovito izvrševanje drugih korporacijskih pravic.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00046649
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/2, 13/3, 13/6, 43. ZEN člen 8, 51, 101, 160, 160/1-1. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 25. ZUreP-2 člen 1. ZAID člen 1.
zemljiški kataster - katastrski vpis - parcelne meje - elaborat - elaborat za evidentiranje sprememb - tehnična dokumentacija - primernost - namenska raba zemljišč - varstvo lastninske pravice - geodetska uprava - urbanistično arhitekturna zasnova - urejanje prostora - etažna lastnina
Morebitne spremembe specifikacij na tehnično ustreznost že izdelanih elaboratov nimajo vpliva.
S sklepom, izdanim na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, zato je s pritožbo zoper ta sklep mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
preživnina - preživninska obveznost staršev - preživninske potrebe otroka - spremenjene razmere - zmožnost preživninskega zavezanca - višina preživnine - varstvo koristi otroka - stroški preživljanja - finančna sredstva - dohodki - varstvo in vzgoja - nedovoljena pritožbena novota
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, pri njeni odmeri pa je treba upoštevati korist otroka in da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
Ocena otrokovih potreb ni matematično preverljiva računska operacija, ampak gre (le) za računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer potrebnih za otrokov razvoj.
tožba za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - komunikacija
Ob ugotovitvi, da je postala zakonska zveza za predlagateljico nevzdržna, ker je s strani nasprotnega udeleženca deležna neprimerne in nespoštljive komunikacije, prav tako pa jo nasprotni udeleženec nikoli ni videl kot svoje partnerice, je pravilen zaključek, da je zakonska zveza za predlagateljico postala nevzdržna.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica - odstop dednega deleža - odpoved dedovanju - sodediči - dedna izjava
A. A. se je odpovedal dediščini v korist sodedinje B. B., kar pa se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD), s tem pa odstopnik še vedno ohranja položaj dediča.
začasna odredba - vzgoja in varstvo otrok - največja korist otroka - nasilje v družini - ogroženost otroka - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - spremenjene okoliščine - ureditev stikov z otrokom - izvršba - denarna kazen
Predlagatelj bi lahko dosegel izdajo predlagane začasne odredbe le, če bi izkazal spremenjene okoliščine (da je otrok pri materi ogrožen in da ga sam ne odtujuje od matere). Tega ni izkazal, saj ugotovljene okoliščine primera izkazujejo ravno nasprotno.
Določitev denarne kazni in njena izterjava sta namenjena zagotovitvi spoštovanja sodnih odločb. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo tudi nov sklep o novi, višji denarni kazni za primer ponovne kršitve začasne odredbe o začasni ukinitvi stikov med predlagateljem in A. A.
prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - predhodno vprašanje - inšpekcijski postopek - črna gradnja
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da ne SPZ in ne ZNP, ki urejata delitev solastnih nepremičnin (pa tudi ne ZVEtL-1), ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji.
Inšpekcijski postopek v zvezi z nelegalno gradnjo ne pomeni predhodnega vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje od katerega rešitve je odvisna odločba sodišča v tem postopku, zato postopka iz tega razloga ni treba prekiniti.
stroški kazenskega postopka - krivdni stroški - krivda obdolženca za nastale stroške - neopravičen izostanek z naroka - preložitev glavne obravnave - višina stroškov
Sodišče je obsojenemu naložilo v plačilo sodno takso 125,00 EUR po tar. št. 7401 ZST-1 zaradi krivdne povzročitve preložitve glavne obravnave, ker nanjo neopravičeno ni pristopil.
Ni v pristojnosti strank kazenskega postopka, da presojajo, ali je njihov pristop na glavno obravnavo smiseln ali ne, temveč je sodišče tisto, ki odloči, koga bo povabilo, in ki oceni, ali je izostanek opravičen. Predviden čas naroka glavne obravnave sicer ni bil dolg, ni pa bil nerazumljivo kratek, da bi bilo zgolj na podlagi tega podatka mogoče sklepati, da glavna obravnava ne bo opravljena.