Predmet odločitve sodišča je torej procesne narave, zaradi umika obtožnega predloga, in ne pomeni vsebinske presoje očitkov obdolžencu v opisu kaznivega dejanja. Zato tudi pritožbene navedbe obdolženca v tej smeri, ko vztraja pri svoji ovadbi in se v zvezi s tem sklicuje na lastno analizo dokumentov ter zahteva izvedbo dokaznih predlogov, ne morejo biti predmet presoje tega pritožbenega postopka.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
nagrada za izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za podajo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Da gre za zelo zahtevno mnenje izhaja že iz tega, da sta bila v predmetni zadevi postavljena dva izvedenca, da je vsak od izvedencev podal tudi več dopolnilnih izvedenskih mnenj, nadalje je ključen tudi obseg dokumentacije (260 strani sodnega in upravnega spisa in 341 strani zdravstvenega kartona). Gre očitno za strokovno zahtevno mnenje, kot je to izvedenka obrazložila ob podaji stroškovnika oziroma tudi v odgovoru na pritožbo. Za podajo mnenja je preštudirala tudi tujo literaturo, ki jo navaja v izvedenskem mnenju. Izvedenka je pri izdelavi izvedenskega mnenja morala uporabiti metode in postopke, ki so pomembni za odgovore na zastavljena vprašanja sodišča, pri čemer je prepričljivo pojasnila, da je predvsem analiza zahtevala natančno proučitev vsakega detajla in da je bilo te detajle potrebno strniti v logičen in razumljiv analitični zaključek.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 44, 45, 45/1, 49.
zdraviliško zdravljenje - neizpolnjevanje pogojev
Pri tožniku gre za vnetje sklepne ovojnice desne rame in kite supraspinatne mišice desnega ramena. Gre za funkcionalno prizadetost velikega sklepa, ki bi po mnenju izvedenca sicer opravičevala zdravljenje, če bi grozil nastanek mišičnih artrofij in kontraktura sklepa, vendar pa nikoli ni bilo dokazano ali potrjeno, da gre za degenerativni revmatizem iz 1. odstavka 45. člena POZZ. Torej eno od stanj, ki mora biti izpolnjeno, da je zdraviliško zdravljenje na stacionarni način dopustno priznati.
krivdna odškodninska odgovornost - fitnes center - naprave in oprema - pravilna uporaba stvari - izvedba dela - opustitev kot protipravno ravnanje - dolžna skrbnost stranke - dolžno nadzorstvo - navodila za uporabo - vzročna zveza - vmesna sodba - pravilna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe na drugi stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka - odvetniški stroški - končni uspeh strank v postopku
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali je tožena stranka opustila svojo dolžnost zagotavljanja varne izvedbe vadbe na fitnes napravi, kar je nato pripeljalo do škodnega dogodka.
Tožnik je leg press napravo uporabljal pravilno in v skladu z njenim namenom, čeprav s strani tožene stranke ni prejel nobenih navodil. Tožnik je bil reden in izkušen obiskovalec fitnes centrov, zato mu uporaba različnih fitnes naprav ni bila tuja. Glede na to, da je fitnes center tožene stranke pred nezgodo obiskal že 83-krat ter vsaj enkrat tedensko uporabljal obravnavano leg press napravo, pri čemer je vaje po lastnih trditvah izvajal pravilno in naprave ni pretirano obtežil, ni jasno, kako bi navodila in nadzor tožene stranke v konkretnem primeru pripomogli k preprečitvi nastale nezgode, ki je nastala v trenutku, ko je imel tožnik premor med enim in drugim setom vaj in je na napravi le sedel.
preživnina - preživninska obveznost staršev - preživninske potrebe otroka - spremenjene razmere - zmožnost preživninskega zavezanca - višina preživnine - varstvo koristi otroka - stroški preživljanja - finančna sredstva - dohodki - varstvo in vzgoja - nedovoljena pritožbena novota
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, pri njeni odmeri pa je treba upoštevati korist otroka in da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
Ocena otrokovih potreb ni matematično preverljiva računska operacija, ampak gre (le) za računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer potrebnih za otrokov razvoj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00047959
SPZ člen 210, 213, 213/1, 221, 222. OZ člen 104, 125, 125/1, 125/2. ZFPPIPP člen 20, 20/1, 20/2, 342, 342/1, 342/1-3.
prenehanje služnosti - stvarna služnost - pogodbeni pogoj - nedenarna terjatev - menjalna pogodba - služnostna pogodba - parcelacija nepremičnin - razveza pogodbe po samem zakonu - vpliv na obseg stečajne mase - začetek stečajnega postopka - stvarne pravice na nepremičnini - stečajna masa - pravno nasledstvo - popravni sklep
Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje vpliva na vse denarne terjatve, pojem nedenarnih terjatev pa ima v ZFPPIPP ožji pomen, zato se pravila ZFPPIPP uporabljajo le za nedenarne dajatvene in storitvene terjatve, ne pa tudi za nedenarne opustitvene in dopustitvene terjatve. Pravne posledice stečaja veljajo le za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase. V obravnavani zadevi je predmet pravovarstvenega zahtevka nedenarna opustitvena oziroma dopustitvena terjatev, ki glede na svojo vsebino nima neposrednega vpliva na obseg stečajne mase.
Začetek stečajnega postopka nima neposrednega vpliva na stvarne pravice stečajnega dolžnika.
tožba za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - komunikacija
Ob ugotovitvi, da je postala zakonska zveza za predlagateljico nevzdržna, ker je s strani nasprotnega udeleženca deležna neprimerne in nespoštljive komunikacije, prav tako pa jo nasprotni udeleženec nikoli ni videl kot svoje partnerice, je pravilen zaključek, da je zakonska zveza za predlagateljico postala nevzdržna.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZPDS člen 6. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 6. ZTLR člen 12. ZGJS člen 76.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - javna površina - grajeno javno dobro - družbena lastnina - pravica uporabe - dovozna pot - lastninjenje družbenega premoženja
Parcela je bila ves čas v sklopu zemljišč, namenjenih za izgradnjo stanovanjske soseske, in ne predstavlja javnega dobra oziroma nepremičnine v splošni rabi.
Posamezni lastniki stanovanj so z nakupom stanovanj v stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, že po samem zakonu pridobil tudi skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji stavba, in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo.
Sklicevanje prve nasprotne udeleženke na strokovni elaborat iz leta 2014 ne more biti uspešno, saj ta elaborat ne izkazuje namembnosti parcele kot javnega dobra v času pred 1. 1. 2003.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2. ZGD-1 člen 667, 667/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog - bolezensko stanje - duševna motnja - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o.
Vsebina, ki jo je v navedenem delu iz izvedenskega mnenja povzela tožeča stranka, je iztrgana iz celotnega konteksta izvedenskega mnenja. Izvedenec je v mnenju kot bistveno poudaril, kar je še dodatno pojasnil na zaslišanju, da je bila pri tožencu v tem obdobju motena pozornost in se spomin na prejeto pošto niti ni ustvaril. Sodišče prve stopnje je na podlagi celovitega strokovnega mnenja izvedenca, pravilno dokazno ocenilo, da se toženec na tožbo ni mogel spomniti v času od 20. 5. 2019 do 16. 9. 2019, temveč šele takrat, ko mu je bila predočena.
Tožencu je prenehal le status samostojnega podjetnika, kar pa ne vpliva na njegov procesni položaj kot fizične osebe v postopku. Toženec ostane stranka postopka, vendar ne več kot samostojni podjetnik, ampak le kot fizična oseba. Pravilno je stališče, da bi moralo sodišče postopek nadaljevati tako zoper prevzemno družbo kot zoper toženca kot fizično osebo.
prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - predhodno vprašanje - inšpekcijski postopek - črna gradnja
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da ne SPZ in ne ZNP, ki urejata delitev solastnih nepremičnin (pa tudi ne ZVEtL-1), ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji.
Inšpekcijski postopek v zvezi z nelegalno gradnjo ne pomeni predhodnega vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje od katerega rešitve je odvisna odločba sodišča v tem postopku, zato postopka iz tega razloga ni treba prekiniti.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00046649
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/2, 13/3, 13/6, 43. ZEN člen 8, 51, 101, 160, 160/1-1. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 25. ZUreP-2 člen 1. ZAID člen 1.
zemljiški kataster - katastrski vpis - parcelne meje - elaborat - elaborat za evidentiranje sprememb - tehnična dokumentacija - primernost - namenska raba zemljišč - varstvo lastninske pravice - geodetska uprava - urbanistično arhitekturna zasnova - urejanje prostora - etažna lastnina
Morebitne spremembe specifikacij na tehnično ustreznost že izdelanih elaboratov nimajo vpliva.
S sklepom, izdanim na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, zato je s pritožbo zoper ta sklep mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
začasna odredba - vzgoja in varstvo otrok - največja korist otroka - nasilje v družini - ogroženost otroka - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - spremenjene okoliščine - ureditev stikov z otrokom - izvršba - denarna kazen
Predlagatelj bi lahko dosegel izdajo predlagane začasne odredbe le, če bi izkazal spremenjene okoliščine (da je otrok pri materi ogrožen in da ga sam ne odtujuje od matere). Tega ni izkazal, saj ugotovljene okoliščine primera izkazujejo ravno nasprotno.
Določitev denarne kazni in njena izterjava sta namenjena zagotovitvi spoštovanja sodnih odločb. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo tudi nov sklep o novi, višji denarni kazni za primer ponovne kršitve začasne odredbe o začasni ukinitvi stikov med predlagateljem in A. A.
ZGD-1 člen 512,512/2, 513, 519, 562.. OZ-UPB1 člen 82, 82/1.
pravica delničarja do informiranosti - zahteva družbenika za informacije - pravni interes za sodno varstvo - zavrnitveni razlog
Pravica do informacij in vpogleda je samostojna in individualna pravica družbenika, ki družbeniku omogoča učinkovito izvrševanje drugih korporacijskih pravic.
Utemeljen je pritožbeni očitek o napačnem izračunu dekličinih stroškov za športne aktivnosti, za dopust in za osebno nego. Četudi niso nastajali vsak mesec, se delijo na celotno obdobje šestih mesecev, v katerem so nastali. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče upoštevati tudi strošek za počitnikovanje za sina.
Terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne more prenehati s pobotanjem. Pobotanje preživninskih obveznosti, ki ga je sodišče izreklo v tretjem odstavku III. točke izreka, je zato materialnopravno zmotno.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica - odstop dednega deleža - odpoved dedovanju - sodediči - dedna izjava
A. A. se je odpovedal dediščini v korist sodedinje B. B., kar pa se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD), s tem pa odstopnik še vedno ohranja položaj dediča.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - razpolaganje dediča z zapuščino - separatio bonorum - ločitev zapuščine - ločitveni upnik - terjatev upnika v zapuščinskem postopku - prekinitev zapuščinskega postopka - izvršilni naslov - pripoznava zahtevka
Z odreditvijo ločitve zapuščine namen tega instituta, ki je poplačilo zapustnikovega upnika, še ni dosežen. Ločitveni upnik mora sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve, in sicer izvršilni postopek oziroma pravdo z dajatvenim zahtevkom, če še ne razpolaga z izvršilnim naslovom.
stroški kazenskega postopka - krivdni stroški - krivda obdolženca za nastale stroške - neopravičen izostanek z naroka - preložitev glavne obravnave - višina stroškov
Sodišče je obsojenemu naložilo v plačilo sodno takso 125,00 EUR po tar. št. 7401 ZST-1 zaradi krivdne povzročitve preložitve glavne obravnave, ker nanjo neopravičeno ni pristopil.
Ni v pristojnosti strank kazenskega postopka, da presojajo, ali je njihov pristop na glavno obravnavo smiseln ali ne, temveč je sodišče tisto, ki odloči, koga bo povabilo, in ki oceni, ali je izostanek opravičen. Predviden čas naroka glavne obravnave sicer ni bil dolg, ni pa bil nerazumljivo kratek, da bi bilo zgolj na podlagi tega podatka mogoče sklepati, da glavna obravnava ne bo opravljena.
SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/2, 67/4. ZNP-1 člen 151.
ureditev razmerij med solastniki - razmerja med solastniki - zavarovanje nedenarnih terjatev - začasna odredba - priklop na javno električno omrežje - redno upravljanje - nadomestitev soglasja solastnikov
Pravilno je pritožnikovo stališče, da lahko sodišče na podlagi določila četrtega odstavka 67. člena SPZ, ko solastniki ne morejo doseči v drugem odstavku 67. člena SPZ predpisanega soglasja za posle v zvezi z rednim upravljanjem, to soglasje nadomesti le, če je posel nujen za redno vzdrževanje stvari.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - škodni dogodek - prometna nesreča - kolo z motorjem - kolesar - neprilagojena hitrost vožnje - objektivna in krivdna odgovornost - soodgovornost - soprispevek oškodovanca - prispevek k nastanku škodnega dogodka - vzročna zveza - nevarna stvar - stopnja verjetnosti - dokaz s sodnim izvedencem - sodni izvedenec - pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik
Sodna praksa je zavzela stališče, da kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, se v praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, to je več ko 50 % verjetnosti.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tožnikov soprispevek pravilno umestilo v navedene primere sodne prakse in ga je pravilno ovrednotilo na 20 %.
Izvedenec je z največjo verjetnostjo potrdil, da tožnikovo poslabšanje zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice nima nobene zveze s tu obravnavano prometno nesrečo, katera ni predstavljala sprožilnega elementa.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046398
DZ člen 161, 162, 162/1-11. ZIZ člen 226, 238f.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med starši in otrokom - začasna odredba za ureditev razmerij - začasna ureditev stikov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - potrebnost izdaje začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju
Predlagatelj razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno poravnavo, ki mu zagotavlja, da lahko v izvršilnem postopku doseže, da se bodo stiki z otrokom izvajali v obsegu, ki so določeni v sodni poravnavi, s tem pa doseže to, kar uveljavlja s predlagano začasno odredbo. Začasna odredba z istim učinkom zato ni potrebna.