ZOR člen 1068, 1068/2, 1068/3. ZPP (1977) člen 113, 113/3, 351, 351/1, 351/3.
brzojavna pritožba - po pritožbenem roku vložena obrazložitev - vrnitev kredita pred potekom roka
1. Za brzojavno pritožbo velja, da jo je podpisal tisti, ki je v njej naveden kot podpisnik. Če je v njej še navedeno, katera odločba se z njo izpodbija, je to pritožba, ki jo je mogoče obravnavati. Po preteku pritožbenega roka vložene obrazložitve zato pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
2. Predčasna vrnitev kredita je protipogodbeno dejanje. Dajalec kredita sicer nima izpolnitvenega zahtevka, ima pa odškodninskega.
neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Dejanska podlaga tožnikove tožbe je v tem, da je sklenil s toženo stranko prodajno pogodbo za ceno, ki je previsoka, ker mu zakon omogoča njeno zmanjšanje. Ker tožena stranka na zmanjšanje ni pristala zahteva vrnitev preveč plačanega. Pravno gledano gre za obogatitveni zahtevek, kot pravilno ugotavlja revizija, iz oddelka zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o neupravičeni pridobitvi oziroma natančneje za primer, ko kdo zahteva vrnitev tistega, kar je plačal, čeprav je vedel, da tega ni dolžan storiti.
1. Izpodbojna pogodba je veljavna, dokler se ne razveljavi. Vrnitveni denarni zahtevek je zato odvisen od odločitve o nedenarnem zahtevku na razveljavitev pogodbe.
Ni pa denarni zahtevek odvisen od nedenarnega zahtevka na ugotovitev ničnosti. To pa zato, ker v nasprotju z izpodbojno pogodbo, nična pogodba ni veljavna, zaradi česar se lahko vprašanje ničnosti reši v okviru reševanja predhodnega vprašanja po 1. odst. 12. člena ZPP.
2. Revizijsko poročilo APPNI, ki se nanaša na dejstva, do katerih ni prišlo v okviru ali zaradi lastninskega preoblikovanja podjetij, nima dokazne moči javne listine.
prodaja - telefonski priključek - prenos naročniškega razmerja
Telefonskega naročniškega razmerja ni mogoče šteti za vgrajeno opremo. Telefonske instalacije v fizičnem smislu so lahko vgrajena oprema, naročniško razmerje pa je pravno razmerje med pošto in naročnikom in kot tako ni niti oprema, niti pritiklina hiše.
USTAVA RS člen 26, 54.ZZZDR člen 106, 107, 113, 113/3, 114, 114/1, 114/3.ZOR člen 172.
pravice in dolžnosti staršev ter otrok - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - zastopanje otrok - roditeljska pravica - izvrševanje roditeljske pravice - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - pravica do povračila škode - odgovornost delavca CSD - urejanje stikov z otrokom preko CSD
Ker je ugotovljeno, da je ml. M. Š. Š. rojena 25.1.1989 in da živi pri materi, je glede na določilo 107. in 114. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) utemeljen zaključek sodišč druge in prve stopnje, da jo lahko v pravdnem postopku zastopa kot zakonita zastopnica mati D. Š.. Ta pa ni dala dovoljenja za vložitev predmetne odškodninske tožbe, ko jo je sodišče o vložitvi take tožbe seznanilo in s čimer je poskušalo odpraviti zadevne procesnopravne pomanjkljivosti. Revizijsko sodišče soglaša z zaključki sodišča druge stopnje, da bi bila v imenu ml. M. Š. Š. vložena tožba dopustna le, če bi prvi tožnik predložil sodišču soglasje za vložitev tožbe s strani zakonite zastopnice D. Š. ali Centra za socialno delo. Glede na tako stanje je bila tožba prvega tožnika, ki jo je vložil v imenu druge tožnice, pravilno zavržena po določbi petega odstavka 83. člena ZPP.
Roditeljska pravica je večplastna, ker vsebuje različne pravice in dolžnosti. Ena od pomembnejših med njimi je pravica živeti z otrokom to je biti z njim v stikih, kar je hkrati tudi roditeljeva dolžnost, kar izhaja iz pravice otroka do stikov s svojimi starši in ki ima pravno podlago v konvenciji združenih narodov o otrokovih pravicah. Glede na to in svojo naravo je otrokova pravica do stikov s starši vsebinsko drugačna kot pa je pravica staršev do stikov z otrokom. To pomeni, da navedena otrokova pravica ne more biti del roditeljske pravice (to je pravice staršev).
Pravico do povračila škode, nastale zaradi protipravnega ravnanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, določa že 26. člen ustave RS, ki se glasi: vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilce javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno tistega, ki mu je škodo povzročil". To ustavno določilo velja od 28.12.1991, do tedaj pa je veljalo določilo 248. člena ustave SRS, ki je v bistvenem enako.
Stranka, ki je pred sodiščem druge stopnje v celoti uspela, nima pravnega interesa za vložitev revizije. Revizija proti sklepu o stroških ni dovoljena.
Pri odločitvi o višini odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode mora sodišče, če naj pravilno uporabi materialno pravo (200. in 203. člen ZOR), ne le individualizirati zadoščenja, ki naj bi ga pomenila odškodnina, marveč ga tudi umestiti v nujne okvire, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje in po drugi strani prisojene odškodnine v državi, katere sodišče odloča. Odškodnine, o katerih je beseda, se po višini oblikujejo različno v različnih državah, pač odvisno od ekonomskih oziroma gospodarskih razmer, življenjskega standarda, pravne razvitosti in usmerjenosti, občutka za človekove dobrine in podobno. Tako izoblikovane odškodnine so seveda s povratnim učinkom napotilo oškodovancem za sestavljanje tožbenih zahtevkov in zagotovilo, da bodo enako obravnavani pred sodiščem.
Če je bila ob podržavljenju podjetja ugotovljena njegova denarna vrednost, se ta po 5. odstavku 44. člena ZDen valorizira. Stranka, ki ugovarja ugotovljeni vrednosti ob podržavljenju, je dolžna v postopku predložiti verodostojne dokaze oz. listine.
Če upravni organ zavrne zahtevek stranke po pridobitvi državljanstva po 40. členu ZDRS iz razlogov 3. odstavka tega člena, mora v postopku najprej ugotoviti, ali oseba izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka tega člena, in če jih, mora ugotoviti konkretna dejanja osebe, ki so odločujoče vplivala na realizacijo nezakonitih aktivnosti JLA (2. alinea 8. člena uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo), kot zakonitega dejanskega stanja (nevarnosti za obrambo države).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - rok za uveljavljanje zahteve za odkup - sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice
Za nakup stanovanja po določilu 117. in naslednjih členov SZ je bistvena lastnost imetništva stanovanjske pravice na dan uveljavitve zakona. Zato kasnejša sklenitev najemne pogodbe za stanovanje ne vpliva na dolžnost lastnika, da proda stanovanje po privatizacijskih določilih.
URS člen 15, 35, 39. MKVCP člen 8, 10.ZOR člen 199, 200.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava sodbe ali popravka - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - svoboda izražanja
Pravica do svobodnega izražanja in do informiranja ni absolutna, marveč je omejena, med drugim tudi zaradi pravic drugih (15. člen URS) oziroma zaradi zavarovanja ugleda in pravic drugih (drugi odstavek 10. člena EKČP). V danem primeru gre za varstvo pravice do spoštovanja zasebnosti po 35. členu URS (kakor pravilno ugotavljata sodišči prve in druge stopnje) in po 8. členu EKČP. Pravica do spoštovanja zasebnosti omogoča posamezniku, da živi tako, kot sam želi in da je zavarovan pred javnostjo. Zahteva po spoštovanju zasebnosti se sicer zmanjša za toliko, kolikor posameznik sam vstopa v javno življenje in v tožnikovem primeru tožena stranka utemeljeno opozarja, da je dolgoletni funkcionar, ki mora biti pripravljen na kritiko. Toda kritika mora biti objektivna in v zvezi z njegovim delom ter ne sme biti žaljiva.
Ker sta sodišči ugotovili kršitev tožnikove osebnostne pravice, sta pravilno uporabili tudi materialnopravna določila ZOR o odškodnini.
1. Posledice razdrte pogodbe določa ZOR v 132. členu. Te nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke za razdrtje pogodbe. 2. Če stranka razdrte pogodbe pozneje izpolni obveznost iz pogodbe, to ni izpolnitev pogodbene obveznosti, ker pogodbe ni več.
patenti - prenos pravic, ki jih je dodelil Zvezni zavod za patente
Ker je trajanje že pridobljene patentne pravice, za katero pa v odločbi ni določen rok njenega trajanja, spremenila že novela zveznega zakona ZVITIZR iz leta 1990 na 20 let od prijave patenta, Urad RS za varstvo industrijske lastnine pri prenosu te pravice po ZIL te pravice ni skrajšal, saj jo je priznal 20 let od prijave patenta, enako torej, kot je to določila že prej navedena novela zveznega zakona.
Ne drži izvajanje tožene stranke, da bi njen pobotni ugovor ne smel biti zavržen, ker da ne gre za nedopustnost pobota po 119. členu ZPPSL, ker je njena terjatev nastala tako kot tožnikova šele po začetku stečajnega postopka. Slednje sicer drži, saj se v pobot uveljavljena terjatev nanaša v skladu z določilom drugega odstavka 122. člena ZPPSL na škodo, ki jo je utrpela tožena stranka zaradi odstopa stečajnega upravitelja od najemne pogodbe po začetku stečajnega postopka. Toda po določilu 1. točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL morajo upniki kot stečajni upniki (kot so označeni v citiranem drugem odstavku 122. člena) prijaviti terjatve, ki so nastale zaradi odpovedi pogodbe, v določenem roku stečajnemu senatu, kot morajo tudi ostali stečajni upniki prijaviti po prvem odstavku 137. člena svoje terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. To pomeni, da ima upniška terjatev, ki se nanaša na škodo zaradi odpovedi pogodbe po začetku stečajnega postopka, značaj terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka; nima torej značaja stroškov stečajnega postopka oziroma se ne šteje kot strošek stečajnega postopka (glej 158. člen in drugi ter tretji odstavek 160. člena ZPPSL). To očitno zato, ker se eventuelna škoda zaradi odpovedi pogodbe vendarle nanaša na pogodbeno razmerje, ki je obstojalo pred začetkom stečajnega postopka. Zato je bilo treba v konkretni zadevi uporabiti določilo 119. člena ZPP in ne dovoliti po toženi stranki uveljavljenega pobota.
Sicer pa je sodišče druge stopnje pravilno zavrglo pobotni ugovor tudi zato, ker tožena stranka zanj ni izkazala pravnega interesa, saj svoje terjatve zaradi škode kot posledice odpovedi najemne pogodbe ni prijavila pravočasno v roku iz že citiranega določila 1. točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL in je zato bila njena prepozna prijava pravnomočno zavržena že v stečajnem postopku nad sedanjo tožečo stranko. Ne v stečajnem postopku ne izven njega zato tožena stranka ne more več uveljavljati navedene terjatve do tožeče stranke.
stečajna masa - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso - prodaja premoženja - uveljavljanje nepravilnosti
1. Stvari, ki so pri dolžniku ob začetku stečajnega postopka, pa niso njegove (jih nima), ne gredo v stečajno maso. Če ni dvoma, da stvari, ki so pri stečajnem dolžniku ob začetku stečajnega postopka, niso njegove, ne pridejo v stečajno maso in jih ni mogoče prodajati kot del stečajne mase.
2. Nepravilnosti v postopku prodaje je mogoče uveljavljati samo s tožbo na neveljavnost pogodbe iz 4. odst. 154. člena ZPPSL.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - dolžnost preživljanja
Preživnina za enoletno hčerko v znesku 22.000 (od 1.4.1996 dalje) je v skladu z 79. členom ZZZDR - očetovi dohodki 83.000, materini 45.000 in otroški dodatek 6.000.
Ker tožnik kot namestnik vodje enote po prejšnjih predpisih ni bil upravičen do dodatka na vodstveno funkcijo, po novem zakonu pa se njegova funkcija ni mogla analogno šteti kot funkcija namestnika predstojnika, je odločitev tožene stranke, ko pri uvrstitvi v plačilni razred ni upoštevala določbe 3. odstavka 47. člena ZS, pravilna.
Okolnost, da bo tožnik trpel telesne bolečine tudi v bodoče, sta sodišči nižjih stopenj upoštevali. Tudi pri odmeri odškodnine za strah sta sodišči nižjih stopenj v zadostni meri upoštevali vse pravno pomembne okoliščine v zvezi s to obliko škode. Končno pa je bila tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ustrezno odmerjena, saj so pri tem upoštevane vse okoliščine v zvezi s pričakovanim časovnim obdobjem trajanja škodnih posledic, tožnikova starost in obseg okvare zdravja. Pri tej obliki škode kot tudi pri telesnih bolečinah pa sta sodišči nižjih stopenj morali upoštevati, da se je tožnik zaradi težav na hrbtenici zdravil že pred obravnavanim škodnim dogodkom in da gre več kot polovica telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na račun bolezenskih sprememb na njegovi hrbtenici. Odmera odškodnine na sodiščih nižjih stopenj za vse tri oblike škode in sicer za telesne bolečine 1.500,000,00 za strah 200.000,00 SIT in za zmanjšanje življenjskih aktivnosti 1,500.000,00 SIT se ob spredaj navedenih ugotovitvah sodišč nižjih stopenj pokaže za pravilno in torej v skladu z določili členov 200. in 203. ZOR.
ZPP (1977) člen 389, 389/2, 392, 400, 400/1, 400/3, 400/4.
revizija - dovoljenost revizije - sklep o prekinitvi postopka
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) omogoča revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, vendar le takšen, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 400. člena). Sklep o prekinitvi postopka pa ni takšne narave, saj je njegov namen le začasno ustaviti razvoj pravde, ne pa jo končati. Tožeča stranka je potemtakem vložila revizijo proti odločbi, proti kateri je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 389. člena v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP), zaradi česar jo je moralo sodišče zavreči kot nedovoljeno (392. člen ZPP). V tej zadevi ne gre za primer, ko je revizija zoper sklep vselej dovoljena (s katerim sodišče druge stopnje zavrže vloženo pritožbo oziroma potrdi sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže - tretji odstavek 400. člena ZPP).