neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Dejanska podlaga tožnikove tožbe je v tem, da je sklenil s toženo stranko prodajno pogodbo za ceno, ki je previsoka, ker mu zakon omogoča njeno zmanjšanje. Ker tožena stranka na zmanjšanje ni pristala zahteva vrnitev preveč plačanega. Pravno gledano gre za obogatitveni zahtevek, kot pravilno ugotavlja revizija, iz oddelka zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o neupravičeni pridobitvi oziroma natančneje za primer, ko kdo zahteva vrnitev tistega, kar je plačal, čeprav je vedel, da tega ni dolžan storiti.
Če imata toženca služnostno pravico odlaganja gnoja in kolja v času od novembra do aprila na služečem zemljišču v korist gospodujočega zemljišča na podlagi sodne poravnave z dne 27.5.1930 in imata tako kot je bilo tedaj, tudi sedaj na gospodujoči parceli vinograd, na katerega imata dostop samo preko služečega zemljišča, ter na njem vsako leto odlagata gnoj in kolje, se od ustanovitve služnosti do danes ni spremenila namembnost zemljišča, niti kultura. Zato niso podane okoliščine, ki bi narekovale ukinitev služnosti po določilu drugega odstavka 58. člena ZTLR, saj je treba vinograd še vedno gnojiti in je treba nekje pač odlagati gnoj in kolje.
ZPP (1977) člen 1, 333, 333/1, 333/2.ZOR člen 133, 196, 293.ZZZDR člen 78, 78/4, 132, 132/5.
tožba za razvezo prodajne pogodbe, vzpostavljene s sodno odločbo - dopustnost - pravnomočnost sodbe - meje pravnomočnosti
Dopustno je zaradi spremenjenih razmer sodno zahtevati razvezo prodajne pogodbe, vzpostavljene s pravnomočno sodno odločbo.
Odločanje o takšnem zahtevku je v pristojnosti sodišča (1. člen ZPP), in to v rednem postopku. Skratka takšna tožba je dopustna oziroma, drugače povedano, procesne predpostavke zanjo so podane. Ne pomeni odločanja o pravnomočni sodni odločbi (prvi in drugi odstavek 333. člena ZPP), marveč o razmerju, o kakršnem sodišče še ni odločalo, ker takšnega razmerja - spremenjenih okoliščin poprej še ni bilo. Gre za drugačno dejansko stanje.
Stranka, ki je pred sodiščem druge stopnje v celoti uspela, nima pravnega interesa za vložitev revizije. Revizija proti sklepu o stroških ni dovoljena.
Ne drži izvajanje tožene stranke, da bi njen pobotni ugovor ne smel biti zavržen, ker da ne gre za nedopustnost pobota po 119. členu ZPPSL, ker je njena terjatev nastala tako kot tožnikova šele po začetku stečajnega postopka. Slednje sicer drži, saj se v pobot uveljavljena terjatev nanaša v skladu z določilom drugega odstavka 122. člena ZPPSL na škodo, ki jo je utrpela tožena stranka zaradi odstopa stečajnega upravitelja od najemne pogodbe po začetku stečajnega postopka. Toda po določilu 1. točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL morajo upniki kot stečajni upniki (kot so označeni v citiranem drugem odstavku 122. člena) prijaviti terjatve, ki so nastale zaradi odpovedi pogodbe, v določenem roku stečajnemu senatu, kot morajo tudi ostali stečajni upniki prijaviti po prvem odstavku 137. člena svoje terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. To pomeni, da ima upniška terjatev, ki se nanaša na škodo zaradi odpovedi pogodbe po začetku stečajnega postopka, značaj terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka; nima torej značaja stroškov stečajnega postopka oziroma se ne šteje kot strošek stečajnega postopka (glej 158. člen in drugi ter tretji odstavek 160. člena ZPPSL). To očitno zato, ker se eventuelna škoda zaradi odpovedi pogodbe vendarle nanaša na pogodbeno razmerje, ki je obstojalo pred začetkom stečajnega postopka. Zato je bilo treba v konkretni zadevi uporabiti določilo 119. člena ZPP in ne dovoliti po toženi stranki uveljavljenega pobota.
Sicer pa je sodišče druge stopnje pravilno zavrglo pobotni ugovor tudi zato, ker tožena stranka zanj ni izkazala pravnega interesa, saj svoje terjatve zaradi škode kot posledice odpovedi najemne pogodbe ni prijavila pravočasno v roku iz že citiranega določila 1. točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL in je zato bila njena prepozna prijava pravnomočno zavržena že v stečajnem postopku nad sedanjo tožečo stranko. Ne v stečajnem postopku ne izven njega zato tožena stranka ne more več uveljavljati navedene terjatve do tožeče stranke.
USTAVA RS člen 26, 54.ZZZDR člen 106, 107, 113, 113/3, 114, 114/1, 114/3.ZOR člen 172.
pravice in dolžnosti staršev ter otrok - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - zastopanje otrok - roditeljska pravica - izvrševanje roditeljske pravice - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - pravica do povračila škode - odgovornost delavca CSD - urejanje stikov z otrokom preko CSD
Ker je ugotovljeno, da je ml. M. Š. Š. rojena 25.1.1989 in da živi pri materi, je glede na določilo 107. in 114. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) utemeljen zaključek sodišč druge in prve stopnje, da jo lahko v pravdnem postopku zastopa kot zakonita zastopnica mati D. Š.. Ta pa ni dala dovoljenja za vložitev predmetne odškodninske tožbe, ko jo je sodišče o vložitvi take tožbe seznanilo in s čimer je poskušalo odpraviti zadevne procesnopravne pomanjkljivosti. Revizijsko sodišče soglaša z zaključki sodišča druge stopnje, da bi bila v imenu ml. M. Š. Š. vložena tožba dopustna le, če bi prvi tožnik predložil sodišču soglasje za vložitev tožbe s strani zakonite zastopnice D. Š. ali Centra za socialno delo. Glede na tako stanje je bila tožba prvega tožnika, ki jo je vložil v imenu druge tožnice, pravilno zavržena po določbi petega odstavka 83. člena ZPP.
Roditeljska pravica je večplastna, ker vsebuje različne pravice in dolžnosti. Ena od pomembnejših med njimi je pravica živeti z otrokom to je biti z njim v stikih, kar je hkrati tudi roditeljeva dolžnost, kar izhaja iz pravice otroka do stikov s svojimi starši in ki ima pravno podlago v konvenciji združenih narodov o otrokovih pravicah. Glede na to in svojo naravo je otrokova pravica do stikov s starši vsebinsko drugačna kot pa je pravica staršev do stikov z otrokom. To pomeni, da navedena otrokova pravica ne more biti del roditeljske pravice (to je pravice staršev).
Pravico do povračila škode, nastale zaradi protipravnega ravnanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, določa že 26. člen ustave RS, ki se glasi: vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilce javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno tistega, ki mu je škodo povzročil". To ustavno določilo velja od 28.12.1991, do tedaj pa je veljalo določilo 248. člena ustave SRS, ki je v bistvenem enako.
1. Posledice razdrte pogodbe določa ZOR v 132. členu. Te nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke za razdrtje pogodbe. 2. Če stranka razdrte pogodbe pozneje izpolni obveznost iz pogodbe, to ni izpolnitev pogodbene obveznosti, ker pogodbe ni več.
lastninska pravica - solastnina - pravice solastnika - izgubljeni dobiček zaradi neuporabe solastne stvari
14. člen ZTLR solastniku omogoča posest in uporabo solastne stvari v sorazmerju z deležem, ki mu gre. Ker je tožničin solastni delež hiše 46/100 obsegal najmanj 116,62 m2, kolikor je obsegalo zgornje stanovanje, je toženec tožnici neupravičeno odtegnil posest in uporabo solastne hiše. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno upoštevali tudi določilo drugega odstavka 14. člena ZTLR, ki solastniku daje pravico, da s svojim delom razpolaga brez soglasja solastnika - toženca. Toženčevi trditvi, da bi oddaja zgornjega stanovanja posegla v njegove solastniške pravice, ni mogoče pritrditi, saj sam navaja, da zgornjega stanovanja ni uporabljal. Dejstvo, da stanovanje nima samostojnih instalacij vode, elektrike in ogrevanja pa ne preprečuje možnosti oddajanja, saj ima malokatero etažno stanovanje lastne instalacije.
Solastnik, ki drugemu solastniku onemogoči, da bi sorazmerno svojemu delu porabljal solastno stvar, je odškodninsko odgovoren.
Pri odločitvi o višini odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode mora sodišče, če naj pravilno uporabi materialno pravo (200. in 203. člen ZOR), ne le individualizirati zadoščenja, ki naj bi ga pomenila odškodnina, marveč ga tudi umestiti v nujne okvire, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje in po drugi strani prisojene odškodnine v državi, katere sodišče odloča. Odškodnine, o katerih je beseda, se po višini oblikujejo različno v različnih državah, pač odvisno od ekonomskih oziroma gospodarskih razmer, življenjskega standarda, pravne razvitosti in usmerjenosti, občutka za človekove dobrine in podobno. Tako izoblikovane odškodnine so seveda s povratnim učinkom napotilo oškodovancem za sestavljanje tožbenih zahtevkov in zagotovilo, da bodo enako obravnavani pred sodiščem.
1. Izpodbojna pogodba je veljavna, dokler se ne razveljavi. Vrnitveni denarni zahtevek je zato odvisen od odločitve o nedenarnem zahtevku na razveljavitev pogodbe.
Ni pa denarni zahtevek odvisen od nedenarnega zahtevka na ugotovitev ničnosti. To pa zato, ker v nasprotju z izpodbojno pogodbo, nična pogodba ni veljavna, zaradi česar se lahko vprašanje ničnosti reši v okviru reševanja predhodnega vprašanja po 1. odst. 12. člena ZPP.
2. Revizijsko poročilo APPNI, ki se nanaša na dejstva, do katerih ni prišlo v okviru ali zaradi lastninskega preoblikovanja podjetij, nima dokazne moči javne listine.
ZOR člen 929, 929/1. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska.
omejitev zavarovanih nevarnosti - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izključitev odgovornosti zavarovalnice
S sklenitvijo zavarovalne pogodbe je tožnik pristal na zavarovalne pogoje tožene stranke, vključno z razlogi, zaradi katerih pride do izgube zavarovalnih pravic.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza preužitkarske pogodbe - neznosno skupno življenje - neizpolnjevanje obveznosti - spremenjene razmere
Ker sta v tem primeru pravdni stranki sklenili preužitkarsko pogodbo (imenovano tudi izročilno), ki ni urejena v pozitivnem pravu, po ustaljeni sodni praksi pa se za urejanje pravnih razmerij med strankami izročilne pogodbe uporabljajo ustrezna določila zakona o dedovanju, je omenjeni materialnopravni preizkus terjal oceno ali je bil spor pravilno rešen po določbah 120. oziroma 121. člena zakona o dedovanju (naprej ZD). Tako se pogodba razveže po določilu drugega odstavka 120. člena ZD v primeru, če pogodbenika živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno; po določilu tretjega odstavka istega člena pa lahko zahteva razvezo pogodbe vsaka stranka, kadar druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Po določilu prvega odstavka 121. člena ZD pa je možna razveza pogodbe tudi v primeru, če se po njeni sklenitvi razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena (če se razmere med strankama ne uredijo znova).
Če je bila ob podržavljenju podjetja ugotovljena njegova denarna vrednost, se ta po 5. odstavku 44. člena ZDen valorizira. Stranka, ki ugovarja ugotovljeni vrednosti ob podržavljenju, je dolžna v postopku predložiti verodostojne dokaze oz. listine.
prodaja - telefonski priključek - prenos naročniškega razmerja
Telefonskega naročniškega razmerja ni mogoče šteti za vgrajeno opremo. Telefonske instalacije v fizičnem smislu so lahko vgrajena oprema, naročniško razmerje pa je pravno razmerje med pošto in naročnikom in kot tako ni niti oprema, niti pritiklina hiše.
ZPP (1977) člen 389, 389/2, 392, 400, 400/1, 400/3, 400/4.
revizija - dovoljenost revizije - sklep o prekinitvi postopka
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) omogoča revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, vendar le takšen, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 400. člena). Sklep o prekinitvi postopka pa ni takšne narave, saj je njegov namen le začasno ustaviti razvoj pravde, ne pa jo končati. Tožeča stranka je potemtakem vložila revizijo proti odločbi, proti kateri je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 389. člena v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP), zaradi česar jo je moralo sodišče zavreči kot nedovoljeno (392. člen ZPP). V tej zadevi ne gre za primer, ko je revizija zoper sklep vselej dovoljena (s katerim sodišče druge stopnje zavrže vloženo pritožbo oziroma potrdi sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže - tretji odstavek 400. člena ZPP).
sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - načelo realizacije pogodbe
Realizirana je lahko po 73. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) samo pogodba, ki je bila sklenjena, le da ne na predpisan oblični način. Nižji sodišči sta ugotovili ne le, da prva razpisana dražba 25.9.1991 ni bila opravljena, marveč tudi, kar je odločilno, da pogodba ni bila sklenjena. Nesklenjena pogodba ne more biti realizirana.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - dolžnost preživljanja
Preživnina za enoletno hčerko v znesku 22.000 (od 1.4.1996 dalje) je v skladu z 79. členom ZZZDR - očetovi dohodki 83.000, materini 45.000 in otroški dodatek 6.000.
Revizijsko sodišče ocenjuje, da je bila navedena pravna podlaga delno zmotno uporabljena pri materialnopravni presoji spora na drugi stopnji le v delu, v kolikor je bila odškodnina za zmanjšanje življenjske aktivnosti priznana v nižjem znesku od 800.000,00 SIT. Na prvi in drugi stopnji priznana odškodnina iz navedenega naslova v višini 400.000,00 SIT je premalo upoštevala dve pravno odločilni okoliščini in sicer, da predstavlja poškodba ob prometni nezgodi sprožilni moment za težave v hrbtenici in da je bil prvi tožnik star šele 21 let, ko je prišlo do navedenih težav in zaradi česar bo škodne posledice trpel znaten del življenja. Ustrezno ovrednotenje teh okoliščin pa utemeljuje po presoji revizijskega sodišča odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v znesku 800.000,00 SIT.
stečajna masa - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso - prodaja premoženja - uveljavljanje nepravilnosti
1. Stvari, ki so pri dolžniku ob začetku stečajnega postopka, pa niso njegove (jih nima), ne gredo v stečajno maso. Če ni dvoma, da stvari, ki so pri stečajnem dolžniku ob začetku stečajnega postopka, niso njegove, ne pridejo v stečajno maso in jih ni mogoče prodajati kot del stečajne mase.
2. Nepravilnosti v postopku prodaje je mogoče uveljavljati samo s tožbo na neveljavnost pogodbe iz 4. odst. 154. člena ZPPSL.