ZPP (1977) člen 116, 116/1, 186, 186/1, 294, 354, 354/2, 354/2-13.ZOR člen 453, 279.ZOdv člen 16, 16/2.
narok - razlog za preložitev naroka - vsebina tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti - samostojen ugotovitveni izrek ob instančnem odločanju - prevzem izpolnitve
Toženčevo opravičilo, da se naroka ne bo udeležil, ker ne pristaja na to, da bi ga zastopal substitut, in toženčeva odsotnost z naroka nista opravičljiva. Zakon o pravdnem postopku ne predpisuje, da mora stranko zastopati odvetnik, niti ne njegove obvezne navzočnosti na naroku. S toženčevega vidika gledano pa njegovo odsotnost, ko bi sicer prišel na obravnavo, pa glede "na pooblaščenčevo zadržanost tega sedaj ne namerava storiti", tudi ni opravičljiva, saj ni mogel sam presojati, ali bo sodišče opravičilo odsotnost in ali bo to sploh utegnilo storiti spričo kratkega roka med prispelim opravičilom in narokom. Nadalje, pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da določba zakona o odvetništvu (Ur. list RS, št. 18/93), po kateri je substitucija po drugem odvetniku dopustna samo za posamezna procesna opravila, če stranka temu izrecno ne nasprotuje (drugi odstavek 16. člena), ureja le razmerje med zastopano stranko in njenim pooblaščencem. Ureja torej pooblastilno razmerje med njima in tako ne more posegati v procesne določbe ZPP, zlasti še spričo prej omenjene okoliščine, da ta ne predpisuje obveznega zastopanja ali obvezne navzočnosti odvetnika.
Kar zadeva ugotovitveni del o tožnikovi terjatvi, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP). Čeprav gre za ugotovitev terjatve v rednem sodnem postopku, je možna takšna razsoja, ker pač zakon ne le omogoča marveč v primerih pobotnih ugovorov naravnost terja tudi ugotovitev terjatve v izreku sodbe (arg. a contrario iz drugega odstavka 338. člena in tretjega odstavka 333. člena ZPP).
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 213, 213/1-1, 230, 230/1, 230/3, 333. ZTLR člen 53, 53/1, 57.
služnostna pravica - motenje izvrševanja stvarne služnosti - ustanovitev stvarne služnosti s sodno odločbo - javna listina - dokazna moč javne listine
Tožeča stranka je izkazala, da ima služnostno pravico, ki jo je pridobila s pravnomočnim sklepom, izdanim v nepravdnem postopku za dovolitev nujne poti. Učinek takšnega sklepa je ustanovitev stvarne služnosti na nepremičnini (petnajsto poglavje zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Takšen sklep je konstitutivne narave, saj se pravica služnosti poti pridobi z njegovo pravnomočnostjo (drugi odstavek 53. člena ZTLR). Tožeča stranka je potemtakem izkazala svojo pravico s sodno odločbo, ki je pravnomočna (333. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), kar pomeni, da so nanjo vezani tako stranke kakor tudi sodišče. Učinkuje kot pravno relevantno dejstvo in je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali, kar je pomembno v tej zadevi, določa (prvi odstavek 230. člena ZPP). V zvezi s slednjim je sicer mogoče dokazovati, da je listina nepravilno sestavljena (tretji odstavek 230. člena ZPP), ne pa tudi načenjati njene pravne vsebine. To je mogoče le, oziraje se na tu obravnavani primer, z uporabo izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno odločbo po predpisih, kot veljajo v postopku, v katerem je bila izdana.
Meritve emisij snovi v zrak pri taljenju aluminija, opravljene v letu 1991 v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, je stranka dolžna ponovno opraviti, ker je Zakon o varstvu okolja predpisal nove standarde kakovosti okolja (mejne emisijske vrednosti), in te meritve leta 1991 niso bile opravljene.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - zastrupitev s salmonelo - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - povrnitev bodoče škode
Materialnopravno pa je vprašanje, ali iz vsebine pravne norme izhaja, kako daleč sega vzročnost (teorija o ratio legis vzročnosti), oziroma ali gre za normalne posledice povzročiteljevega ravnanja (teorija o adekvatni vzročnosti), ki ga toženka načenja tudi v reviziji in ki je povezana s posledicami, ki so nastopile pri četrti tožnici A. T. po spornem obolenju. Po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje obstaja adekvatna vzročna zveza med škodnim dogodkom (okužbo četrte tožnice v toženkinem lokalu) in nastalo posledico (nastopom reaktivnega artritisa) kljub okoliščini, da je pri navedeni oškodovanki obstajala tako imenovana okvara imunske obrambe, ker je odločilna ugotovitev, da se pri četrti tožnici sporno obolenje ne bi razvilo, če se ta pri toženki ne bi okužila. Taki zaključki nižjih sodišč pa so imeli oporo v izvedeniških mnenjih obeh postavljenih izvedencev, da je podana (medicinska) vzročna zveza med okužbo s salmonelo in artritisom. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča podan temelj za toženkino odškodninsko odgovornost po določilu 179. člena ZOR, ki določa, da kdor da v promet kakšno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakšne napake, za katero ni vedel, škodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za morebitno škodo, ki nastane zaradi take napake. Odgovornost toženke je objektivna, to je vzročna ter se kot proizvajalka stvari z napako v razmerju nasproti oškodovancu ne more uspešno sklicevati na to, da je napaka stvari posledica napake vanjo vdelanega ali pri njeni izdelavi uporabljenega materiala koga drugega.
V postopku za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja zahtevka za vrnitev nepremičnin v naravi je potrebno ugotoviti, ali je z vidika določb ZDen izkazana možnost vračanja v naravi.
Ob uveljavitvi zakona o odkupu terjatev dne 21. novembra 1992 oziroma navodila z dne 19.12.1992 ZDPR ni mogla več izdati izjave o obstoju terjatev. Zato je pravno nevzdržno in proti načelu pravne varnosti zaključek revizije, da tožeča stranka "pač nima pogojev za odkup terjatev", "če končni dolžnik ne obstoja več".
Glede na to, da Zvezna direkcija (ZDPR) de facto ne obstoja več, je vsekakor pravno upoštevna izjava te bivše direkcije z dne 21.6.1991, ko je ta še obstojala, o stanju tožničinih terjatev do Iraka oziroma do te ZDPR. To izjavo je treba šteti kot tisto izjavo, ki jo opredeljuje citirana 5. točka navodila kot izjavo končnega dolžnika,
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb
Določba 4. točke 1. odstavka 19. člena ZDen se ne nanaša samo na prostorsko celovitost v urbanističnem in podobnih pogledih, temveč tudi na prostorsko celovitost poslovnih prostorov.
Po 2. odstavku 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ se za državljane FLRJ ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki na dan uveljavitve novele zakona 4.12.1948 živijo v tujini, in ki so se pred ali med vojno s svojim nelojalnim ravnanjem pregrešile proti narodnim in državnim koristim FLRJ, pri čemer se glede na določbo 3. odstavka ZDen nelojalnost v primerih, ko prizadeti iz tega razloga niso pridobili državljanstva nove Jugoslavije, domneva, prizadeti pa sme dokazovati dejstva in okoliščine, ki navedeno zakonsko domnevo izpodbijajo.
Ker se vodi postopek v zvezi s postavljanjem prometnih znakov po uradni dolžnosti, vloge osebe, za postavitev prometnega znaka ni mogoče šteti za zahtevo za uvedbo upravnega postopka, ampak le za pobudo organu, da uvede postopek po uradni dolžnosti, če je za to podana dejanska in zakonska podlaga.
kreditno zavarovanje - odškodninski zahtevek - vojna škoda - neposredni vzrok škode - causa proxima - pogodba o zavarovanju terjatev - analogija
Po 1. odstavku 931. člena ZOR zavarovalnica ni dolžna povrniti škode, ki je bila povzročena z vojnimi operacijami ali upori (razen, če je bilo dogovorjeno drugače), vendar pa pod pogojem iz drugega odstavka citiranega člena, da dokaže, da je škodo povzročil tak dogodek.
Takšno dokazno breme za ekskulpacijo je običajno pravilo, izhajajoče tudi iz prvega odstavka 154. člena ZOR glede subjektivne odgovornosti oziroma iz 177. člena ZOR glede objektivne odgovornosti za škodo. Načelno sta torej sodišči druge stopnje in prve stopnje dali prav toženi stranki, da kot zavarovalnica ne odgovarja za škodo kot posledico vojnih oziroma političnih dogodkov, če to seveda dokaže.
prekinitev postopka - predhodno vprašanja v denacionalizacijskem postopku
Ni pravne podlage za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja (ugotovitve veljavnosti kupoprodajnih pogodb o prodaji nenacionaliziranih objektov, ležečih na nacionaliziranih zemljiščih), če se zahtevek upravičenca v denacionalizacijskem postopku ne glasi na vrnitev v naravi nacionaliziranih zemljišč, na katerih stojijo navedeni objekti.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na prvi stopnji kot revizijski razlog
Kot revizijski razlog pa pridejo v poštev samo tiste absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka na prvi stopnji, ki niso izključene v 1. tč. prvega odst. 385.čl. ZPP. Iz tega izhaja, da se v reviziji ni mogoče utemeljeno sklicevati na prvostopne kršitve določb postopka po prvem odst. 354.čl. ZPP, ki jih revident ni uveljavljal že v pritožbi.
lastninska pravica - solastnina - pravice solastnika - izgubljeni dobiček zaradi neuporabe solastne stvari
14. člen ZTLR solastniku omogoča posest in uporabo solastne stvari v sorazmerju z deležem, ki mu gre. Ker je tožničin solastni delež hiše 46/100 obsegal najmanj 116,62 m2, kolikor je obsegalo zgornje stanovanje, je toženec tožnici neupravičeno odtegnil posest in uporabo solastne hiše. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno upoštevali tudi določilo drugega odstavka 14. člena ZTLR, ki solastniku daje pravico, da s svojim delom razpolaga brez soglasja solastnika - toženca. Toženčevi trditvi, da bi oddaja zgornjega stanovanja posegla v njegove solastniške pravice, ni mogoče pritrditi, saj sam navaja, da zgornjega stanovanja ni uporabljal. Dejstvo, da stanovanje nima samostojnih instalacij vode, elektrike in ogrevanja pa ne preprečuje možnosti oddajanja, saj ima malokatero etažno stanovanje lastne instalacije.
Solastnik, ki drugemu solastniku onemogoči, da bi sorazmerno svojemu delu porabljal solastno stvar, je odškodninsko odgovoren.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza preužitkarske pogodbe - neznosno skupno življenje - neizpolnjevanje obveznosti - spremenjene razmere
Ker sta v tem primeru pravdni stranki sklenili preužitkarsko pogodbo (imenovano tudi izročilno), ki ni urejena v pozitivnem pravu, po ustaljeni sodni praksi pa se za urejanje pravnih razmerij med strankami izročilne pogodbe uporabljajo ustrezna določila zakona o dedovanju, je omenjeni materialnopravni preizkus terjal oceno ali je bil spor pravilno rešen po določbah 120. oziroma 121. člena zakona o dedovanju (naprej ZD). Tako se pogodba razveže po določilu drugega odstavka 120. člena ZD v primeru, če pogodbenika živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno; po določilu tretjega odstavka istega člena pa lahko zahteva razvezo pogodbe vsaka stranka, kadar druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Po določilu prvega odstavka 121. člena ZD pa je možna razveza pogodbe tudi v primeru, če se po njeni sklenitvi razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena (če se razmere med strankama ne uredijo znova).
ZPP (1977) člen 1, 333, 333/1, 333/2.ZOR člen 133, 196, 293.ZZZDR člen 78, 78/4, 132, 132/5.
tožba za razvezo prodajne pogodbe, vzpostavljene s sodno odločbo - dopustnost - pravnomočnost sodbe - meje pravnomočnosti
Dopustno je zaradi spremenjenih razmer sodno zahtevati razvezo prodajne pogodbe, vzpostavljene s pravnomočno sodno odločbo.
Odločanje o takšnem zahtevku je v pristojnosti sodišča (1. člen ZPP), in to v rednem postopku. Skratka takšna tožba je dopustna oziroma, drugače povedano, procesne predpostavke zanjo so podane. Ne pomeni odločanja o pravnomočni sodni odločbi (prvi in drugi odstavek 333. člena ZPP), marveč o razmerju, o kakršnem sodišče še ni odločalo, ker takšnega razmerja - spremenjenih okoliščin poprej še ni bilo. Gre za drugačno dejansko stanje.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za varnost in obrambo države
Ni zakonita odločba o zavrnitvi vloge za pridobitev državljanstva, če ni ugotovljenih pravno pomembnih dejstev za opredelitev zakonskega dejanskega stanja po 3. odstavku 40. člena ZDRS in ni navedenih razlogov za odločitev po prostem preudarku.
Če imata toženca služnostno pravico odlaganja gnoja in kolja v času od novembra do aprila na služečem zemljišču v korist gospodujočega zemljišča na podlagi sodne poravnave z dne 27.5.1930 in imata tako kot je bilo tedaj, tudi sedaj na gospodujoči parceli vinograd, na katerega imata dostop samo preko služečega zemljišča, ter na njem vsako leto odlagata gnoj in kolje, se od ustanovitve služnosti do danes ni spremenila namembnost zemljišča, niti kultura. Zato niso podane okoliščine, ki bi narekovale ukinitev služnosti po določilu drugega odstavka 58. člena ZTLR, saj je treba vinograd še vedno gnojiti in je treba nekje pač odlagati gnoj in kolje.
ZOR člen 929, 929/1. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska.
omejitev zavarovanih nevarnosti - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izključitev odgovornosti zavarovalnice
S sklenitvijo zavarovalne pogodbe je tožnik pristal na zavarovalne pogoje tožene stranke, vključno z razlogi, zaradi katerih pride do izgube zavarovalnih pravic.