kreditno zavarovanje - odškodninski zahtevek - vojna škoda - neposredni vzrok škode - causa proxima - pogodba o zavarovanju terjatev - analogija
Po 1. odstavku 931. člena ZOR zavarovalnica ni dolžna povrniti škode, ki je bila povzročena z vojnimi operacijami ali upori (razen, če je bilo dogovorjeno drugače), vendar pa pod pogojem iz drugega odstavka citiranega člena, da dokaže, da je škodo povzročil tak dogodek.
Takšno dokazno breme za ekskulpacijo je običajno pravilo, izhajajoče tudi iz prvega odstavka 154. člena ZOR glede subjektivne odgovornosti oziroma iz 177. člena ZOR glede objektivne odgovornosti za škodo. Načelno sta torej sodišči druge stopnje in prve stopnje dali prav toženi stranki, da kot zavarovalnica ne odgovarja za škodo kot posledico vojnih oziroma političnih dogodkov, če to seveda dokaže.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če stranki ni dana možnost obravnave pred sodiščem - načelo dispozitivnosti - načelo materialne resnice
Sodba je obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP, ki jih uveljavlja toženkina revizija: kadar sodba vsebuje pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti (predmet spora po tožbi je sprememba velikosti idealnega deleža na celotni hiši, ki je v solastnini štirih solastnikov, sodba pa ugotavlja skupno lastnino dveh solastnikov na delu hiše v naravi in določi njun delež na takem delu, pri čemer niso navedeni potrebni razlogi o odločilnih dejstvih za tako postopanje, niti ne procesnopravna podlaga); kadar se za podlago odločanja vzame ugotovitve, o katerih niso bili izvedeni dokazi v postopku na prvi stopnji, s čimer je bila strankama vzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 3. in 7. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost sodbe in 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP). Zaradi navedenih procesnopravnih kršitev je revizijsko sodišče moralo v izpodbijanem delu (to je v odločitvi o nepremičninah) razveljaviti sodbo sodišča druge stopnje in v tem obsegu vrniti zadevo temu sodišču v ponovno odločanje (prvi odstavek 394. člena ZPP).
Meritve emisij snovi v zrak pri taljenju aluminija, opravljene v letu 1991 v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, je stranka dolžna ponovno opraviti, ker je Zakon o varstvu okolja predpisal nove standarde kakovosti okolja (mejne emisijske vrednosti), in te meritve leta 1991 niso bile opravljene.
dovoljenje za začasno prebivanje - zagotovljena sredstva za preživljanje
Ker po 2. alinei 3. odstavka 19. člena ZTuj dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje ne more dobiti tujec, ki nima sredstev za preživljanje oz. mu preživljanje v državi ni kako drugače zagotovljeno, mora tujec v upravnem postopku dokazati sredstva za preživljanje v višini zajamčenega osebnega dohodka.
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 213, 213/1-1, 230, 230/1, 230/3, 333. ZTLR člen 53, 53/1, 57.
služnostna pravica - motenje izvrševanja stvarne služnosti - ustanovitev stvarne služnosti s sodno odločbo - javna listina - dokazna moč javne listine
Tožeča stranka je izkazala, da ima služnostno pravico, ki jo je pridobila s pravnomočnim sklepom, izdanim v nepravdnem postopku za dovolitev nujne poti. Učinek takšnega sklepa je ustanovitev stvarne služnosti na nepremičnini (petnajsto poglavje zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Takšen sklep je konstitutivne narave, saj se pravica služnosti poti pridobi z njegovo pravnomočnostjo (drugi odstavek 53. člena ZTLR). Tožeča stranka je potemtakem izkazala svojo pravico s sodno odločbo, ki je pravnomočna (333. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), kar pomeni, da so nanjo vezani tako stranke kakor tudi sodišče. Učinkuje kot pravno relevantno dejstvo in je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali, kar je pomembno v tej zadevi, določa (prvi odstavek 230. člena ZPP). V zvezi s slednjim je sicer mogoče dokazovati, da je listina nepravilno sestavljena (tretji odstavek 230. člena ZPP), ne pa tudi načenjati njene pravne vsebine. To je mogoče le, oziraje se na tu obravnavani primer, z uporabo izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno odločbo po predpisih, kot veljajo v postopku, v katerem je bila izdana.
Če so predmet denacionalizacije gozdovi, v katerih so bile po podržavljenju zgrajene gozdne ceste, mora upravni organ pred odločitvijo o stvari ugotoviti, ali obstoje okoliščine iz 25. člena ZDen, to je, ali se je zaradi gozdnih poti vrednost teh gozdov bistveno povečala. Šele tako ugotovljeno dejansko stanje je podlaga za odločitev, ali je denacionalizacijski upravičenec dolžan plačati zavezancu odškodnino za razliko v vrednosti.
Ob uveljavitvi zakona o odkupu terjatev dne 21. novembra 1992 oziroma navodila z dne 19.12.1992 ZDPR ni mogla več izdati izjave o obstoju terjatev. Zato je pravno nevzdržno in proti načelu pravne varnosti zaključek revizije, da tožeča stranka "pač nima pogojev za odkup terjatev", "če končni dolžnik ne obstoja več".
Glede na to, da Zvezna direkcija (ZDPR) de facto ne obstoja več, je vsekakor pravno upoštevna izjava te bivše direkcije z dne 21.6.1991, ko je ta še obstojala, o stanju tožničinih terjatev do Iraka oziroma do te ZDPR. To izjavo je treba šteti kot tisto izjavo, ki jo opredeljuje citirana 5. točka navodila kot izjavo končnega dolžnika,
Po 2. odstavku 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ se za državljane FLRJ ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki na dan uveljavitve novele zakona 4.12.1948 živijo v tujini, in ki so se pred ali med vojno s svojim nelojalnim ravnanjem pregrešile proti narodnim in državnim koristim FLRJ, pri čemer se glede na določbo 3. odstavka ZDen nelojalnost v primerih, ko prizadeti iz tega razloga niso pridobili državljanstva nove Jugoslavije, domneva, prizadeti pa sme dokazovati dejstva in okoliščine, ki navedeno zakonsko domnevo izpodbijajo.
revizija - dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o zavrženju prepoznega predloga za nadaljevanje pravdnega postopka
Ni dovoljena revizija proti sklepu, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrglo predlog stranke za nadaljevanje postopka, ki ga je vložila potem, ko je bil postopek že pravnomočno končan.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - zastrupitev s salmonelo - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - povrnitev bodoče škode
Materialnopravno pa je vprašanje, ali iz vsebine pravne norme izhaja, kako daleč sega vzročnost (teorija o ratio legis vzročnosti), oziroma ali gre za normalne posledice povzročiteljevega ravnanja (teorija o adekvatni vzročnosti), ki ga toženka načenja tudi v reviziji in ki je povezana s posledicami, ki so nastopile pri četrti tožnici A. T. po spornem obolenju. Po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje obstaja adekvatna vzročna zveza med škodnim dogodkom (okužbo četrte tožnice v toženkinem lokalu) in nastalo posledico (nastopom reaktivnega artritisa) kljub okoliščini, da je pri navedeni oškodovanki obstajala tako imenovana okvara imunske obrambe, ker je odločilna ugotovitev, da se pri četrti tožnici sporno obolenje ne bi razvilo, če se ta pri toženki ne bi okužila. Taki zaključki nižjih sodišč pa so imeli oporo v izvedeniških mnenjih obeh postavljenih izvedencev, da je podana (medicinska) vzročna zveza med okužbo s salmonelo in artritisom. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča podan temelj za toženkino odškodninsko odgovornost po določilu 179. člena ZOR, ki določa, da kdor da v promet kakšno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakšne napake, za katero ni vedel, škodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za morebitno škodo, ki nastane zaradi take napake. Odgovornost toženke je objektivna, to je vzročna ter se kot proizvajalka stvari z napako v razmerju nasproti oškodovancu ne more uspešno sklicevati na to, da je napaka stvari posledica napake vanjo vdelanega ali pri njeni izdelavi uporabljenega materiala koga drugega.
Če upravni organ zavrne zahtevek stranke po pridobitvi državljanstva po 40. členu ZDRS iz razlogov 3. odstavka tega člena, mora v postopku najprej ugotoviti, ali oseba izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka tega člena, in če jih, mora ugotoviti konkretna dejanja osebe, ki so odločujoče vplivala na realizacijo nezakonitih aktivnosti JLA (2. alinea 8. člena uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo), kot zakonitega dejanskega stanja (nevarnosti za obrambo države).
prekinitev postopka - predhodno vprašanja v denacionalizacijskem postopku
Ni pravne podlage za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja (ugotovitve veljavnosti kupoprodajnih pogodb o prodaji nenacionaliziranih objektov, ležečih na nacionaliziranih zemljiščih), če se zahtevek upravičenca v denacionalizacijskem postopku ne glasi na vrnitev v naravi nacionaliziranih zemljišč, na katerih stojijo navedeni objekti.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za varnost in obrambo države
Ni zakonita odločba o zavrnitvi vloge za pridobitev državljanstva, če ni ugotovljenih pravno pomembnih dejstev za opredelitev zakonskega dejanskega stanja po 3. odstavku 40. člena ZDRS in ni navedenih razlogov za odločitev po prostem preudarku.
ZOR člen 1068, 1068/2, 1068/3. ZPP (1977) člen 113, 113/3, 351, 351/1, 351/3.
brzojavna pritožba - po pritožbenem roku vložena obrazložitev - vrnitev kredita pred potekom roka
1. Za brzojavno pritožbo velja, da jo je podpisal tisti, ki je v njej naveden kot podpisnik. Če je v njej še navedeno, katera odločba se z njo izpodbija, je to pritožba, ki jo je mogoče obravnavati. Po preteku pritožbenega roka vložene obrazložitve zato pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
2. Predčasna vrnitev kredita je protipogodbeno dejanje. Dajalec kredita sicer nima izpolnitvenega zahtevka, ima pa odškodninskega.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - rok za uveljavljanje zahteve za odkup - sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice
Za nakup stanovanja po določilu 117. in naslednjih členov SZ je bistvena lastnost imetništva stanovanjske pravice na dan uveljavitve zakona. Zato kasnejša sklenitev najemne pogodbe za stanovanje ne vpliva na dolžnost lastnika, da proda stanovanje po privatizacijskih določilih.
patenti - prenos pravic, ki jih je dodelil Zvezni zavod za patente
Ker je trajanje že pridobljene patentne pravice, za katero pa v odločbi ni določen rok njenega trajanja, spremenila že novela zveznega zakona ZVITIZR iz leta 1990 na 20 let od prijave patenta, Urad RS za varstvo industrijske lastnine pri prenosu te pravice po ZIL te pravice ni skrajšal, saj jo je priznal 20 let od prijave patenta, enako torej, kot je to določila že prej navedena novela zveznega zakona.
URS člen 15, 35, 39. MKVCP člen 8, 10.ZOR člen 199, 200.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava sodbe ali popravka - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - svoboda izražanja
Pravica do svobodnega izražanja in do informiranja ni absolutna, marveč je omejena, med drugim tudi zaradi pravic drugih (15. člen URS) oziroma zaradi zavarovanja ugleda in pravic drugih (drugi odstavek 10. člena EKČP). V danem primeru gre za varstvo pravice do spoštovanja zasebnosti po 35. členu URS (kakor pravilno ugotavljata sodišči prve in druge stopnje) in po 8. členu EKČP. Pravica do spoštovanja zasebnosti omogoča posamezniku, da živi tako, kot sam želi in da je zavarovan pred javnostjo. Zahteva po spoštovanju zasebnosti se sicer zmanjša za toliko, kolikor posameznik sam vstopa v javno življenje in v tožnikovem primeru tožena stranka utemeljeno opozarja, da je dolgoletni funkcionar, ki mora biti pripravljen na kritiko. Toda kritika mora biti objektivna in v zvezi z njegovim delom ter ne sme biti žaljiva.
Ker sta sodišči ugotovili kršitev tožnikove osebnostne pravice, sta pravilno uporabili tudi materialnopravna določila ZOR o odškodnini.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na prvi stopnji kot revizijski razlog
Kot revizijski razlog pa pridejo v poštev samo tiste absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka na prvi stopnji, ki niso izključene v 1. tč. prvega odst. 385.čl. ZPP. Iz tega izhaja, da se v reviziji ni mogoče utemeljeno sklicevati na prvostopne kršitve določb postopka po prvem odst. 354.čl. ZPP, ki jih revident ni uveljavljal že v pritožbi.