ZTPDR člen 23, 23/2. ZDR (1990) člen 102, 102a, 103. ZSZD člen 24. ZPP (1977) člen 334.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih
Delovnopravna zakonodaja ureja institut učinkovanja odločitve organov delodajalca nasproti delavcu. Sklep učinkuje od dneva, ko je bil delavcu vročen.
Delovnopravni predpisi pa ne urejajo istituta vezanosti organa odločanja na sprejeto odločitev. Zaradi tega je na podlagi 103. člena ZDR in 24. člena ZSZD potrebno uporabiti določbe ZPP. Prvi odstavek 334. člena ZPP določa, da je sodišče vezano na sodbo, ko je razglašena, če ni razglašena, pa, ko je odpravljena. To pri odločanju organov delodajalca pomeni, da je organ vezan na odločitev, če je razglašena, torej objavljena na seji organa.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost - plačevanje premije - posledice, če premija ni plačana
Revizijsko sodišče je reviziji zavarovalnice ugodilo in obe sodbi razveljavilo, ker sodišči nista upoštevali določila četrtega odstavka 913. člena ZOR, po katerem neha veljati zavarovalna pogodba, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti. To vprašanje ni bilo razčiščeno, zato je bilo treba ugotoviti, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 46. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 382.
zdravljenje v naravnem zdravilišču - materialno pravo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sta sodišči druge in prve stopnje pri reševanju spora izhajali iz pravilnih materialnopravnih izhodišč, sta pravilno ugotovili vse odločilne okoliščine spora. Zato so v reviziji ponovljene trditve, ki se nanašajo na dejansko stanje (drugačna mnenja zdravnikov), procesno pravno nedopustne (3. odstavek 385. člena ZPP). Zato tudi po presoji revizijskega sodišča za ugoditev tožbenemu zahtevku ni podana materialno pravna podlaga. Ker revizijska trditev, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravnega postopka ni utemeljena, in ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).
plače in drugi prejemki - odpravnina pri razrešitvi
Če je pogodbeno določilo jasno in razumljivo, potem za njegovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda. Uporabi se tako, kot je zapisano.
ZT-90 člen 30. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-8.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delavec, ki je dne 24.4.1993, ko je začel veljati zakon o trgovini, imel najmanj petnajst let dela prodajalca, je izpolnjeval pogoje po 30. členu zakona za sklenitev delovnega razmerja, zato ni zamolčal podatkov po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR.
Delavec tudi ni zamolčal podatkov zato, ker delodajalec ni preveril podatkov o izpolnjevanju pogojev.
ZDR (1990) člen 103. ZPP (1977) člen 370, 373, 374.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - predhodni postopek
Po presoji revizijskega sodišča delavski svet v obravnavanem primeru ni pravilno uporabil pooblastila iz 96. člena pravilnika, ko je ob tožnikovi zahtevi v njegovo škodo ugotavljal drugačno dejansko stanje (odsotnost z dela do 30.9.1991 namesto do 28.8.1991). Po navedeni določbi pravilnika bi delavski svet lahko razveljavil izpodbijani sklep in ga nadomestil z novim le tedaj, ko bi po dopolnitvi postopka ugotovil, da je prvostopni organ nepopolno in zmotno ugotovil dejstva, ki so pomenila podlago za njegovo odločitev (103. člen ZDR v zvezi s prvim odstavkom 370. člena ZPP, 1. točka 373.
člena ZPP, 374. člen ZPP). Delavski svet tožene stranke pa ni ugotavljal drugačnega dejanskega stanja na podlagi obravnave (opravljene pred delavskim svetom oziroma prvostopnim organom), pač pa je na nejavni seji ugotavljal odločilna dejstva. Z opustitvijo izvedbe dokaznega postopka v smislu drugega odstavka 81. člena ZTPDR je bila storjena bistvena kršitev ugovornega postopka, saj je bil tožnik prikrajšan za pravico do razpravljanja o dejstvih, ki so bila pomembna za odločanje. S tem pa je bilo kršeno tudi načelo neposrednosti iz omenjenega zakonskega določila v zvezi s 7. členom ZPP oziroma 103. členom ZDR. Delavski svet po omenjenih zakonskih določilih in določbah pravilnika ni imel pooblastila, da v primeru spremenjenih razmer samostojno odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca. Ker delavski svet tožene stranke pri odločanju ni ravnal v skladu z določbo 96. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, je njegov sklep nezakonit tudi iz formalnih razlogov.
starostna pokojnina - odmera - predhodni postopek - obnova postopka - razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi
Ob ugotovitvi, da se tožnica v omenjenih vlogah ni izrecno sklicevala na nobeno določbo Zakona o splošnem upravnem postopku kot načina za odpravo, po njenih navedbah nepravilne odmere starostne pokojnine, pač pa je svoji vlogi z dne 19.11.1991 kot dokaz za pravilen izračun pokojninske osnove priložila pojasnilo ministrstva za delo glede valorizacije nadomestila osebnega dohodka med boleznijo, revizijsko sodišče nima pomislekov v pravilnost odločanja tožene stranke v obnovitvenem postopku. Zmotno je stališče revizije, da bi bila tožena stranka dolžna obravnavati njeno vlogo kot pobudo za uvedbo postopka po 265. členu ZUP oziroma 3. alinei prvega odstavka 270. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za razveljavitev ali spremembo pravnomočne odločbe po tem določilu mora biti izpolnjen med drugim pogoj, da so bila pred tem že izčrpana vsa druga izredna pravna sredstva.
Ker je bilo tožnici za dosego razveljavitve, odprave ali spremembo napadene odločbe do tedaj na voljo kot izredno pravno sredstvo še obnova postopka, niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uporabo določb po 265. členu ZUP, na katero se je tožnica pričela sklicevati šele v sodnem postopku. Zato ni pravilno stališče revizije, da bi bila tožena stranka sama dolžna izbrati to pravno sredstvo za odpravo napak pri odmeri starostne pokojnine tožnici. Pravno sredstvo je procesna pravica stranke, ki jo mora le-ta, zlasti če gre za izredno pravno sredstvo, uveljavljati z natančno navedbo, za katero pravno sredstvo gre in na kateri z zakonom določeni razlog ga opira. Ker se je tožnica v postopku, ki je tekel pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vseskozi zavzemala za obnovo postopka in na zadnji glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje dne 29.11.1995 (listovna št. 9) tudi njen pooblaščenec (katerega izjavo je sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZPP upoštevalo) - se ne more uspešno sklicevati na to, da je tožena stranka kršila procesne določbe 265. člena ZUP oziroma ni upoštevala določb 3. alinee prvega odstavka 270. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - poslovna sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe - poslovno omejeno sposobna oseba
Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe (1. odstavek 56. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Da je posel veljaven, mora biti tedaj stranka sposobna izraziti pravo voljo, ki je temelj pravnoposlovnega ravnanja. Po izvedbi številnih dokazov, med katerimi so bili tudi dokazi z izvedenci medicinske stroke, in po oceni teh dokazov sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da sta bila tako preživljanec J. K. kot tudi eden izmed preživljalcev R. K.
(drugi preživljalec je bila njegova žena, katere poslovna sposobnost pa ni bila sporna) sposobna izraziti pravo poslovno voljo in razumeti pomen svojih pravnoposlovnih ravnanj. Glede sedaj že pok. R. K. je v sodbi sodišča druge stopnje celo izrecna ugotovitev, da je ta preživljalec ob podpisu pogodbe pred sodnikom vedel kakšno pogodbo sklepa in da se je sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju v času njegovega življenja tudi v celoti izvrševala. Ob upoštevanju teh ugotovitev je neutemeljen revizijski očitek, da sta sodišči prve in druge stopnje določbo 1. odstavka 56. člena ZOR zmotno uporabili.
Določena kršitev pravil postopka je bistvena le tedaj, kadar vpliva na odločitev o stvari (1. odstavek 242. člena ZUP). Zato take kršitve ni, kadar gre za lokacijsko dovoljenje za legalizacijo gradnje istega stanovanjskega objekta na istem zemljišču drugemu investitorju in je tožnik v prejšnjem postopku sodeloval ter je v novem postopku imel možnost udeležbe.
Glede na ugotovitev, da toženci in vsi člani njegove družine kot uporabniki spornega stanovanja tega stanovanja ne uporabljajo več kot šest mesecev, ker tam ne stanujejo, je odločitev sodišča materialno pravno pravilna. Je skladna z določbo prvega in drugega odst. 58.čl. ZSR. Stališče o tem, kaj pomeni uporabljati stanovanje v smislu določb ZSR, pa je v skladu z določbo drugega odst. 1.čl. ZSR.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - izvenzakonska življenjska skupnost - pravni posli med zakonci - dogovor o solastninskih deležih
Ob upoštevanju dejstev, da je bil dogovor o nakupu stanovanja sklenjen pred nastankom zunajzakonske skupnosti, stanovanje pa pred nastankom zunajzakonske zveze tudi kupljeno in dejstva, da sta se pravdni stranki dne 15.10.1980 s pogodbo dogovorili, pod kakšnimi pogoji bo tožeča stranka pridobila na spornem stanovanju solastninski delež do 1/2 (4. točka pogodbe z dne 15.10.1980), je pritožbeno sodišče v zvezi s krediti navedlo le, da je pravno zmotno stališče tožeče stranke, da je zaradi dejstva, da so se krediti vračali tudi tekom trajanja zunajzakonske skupnosti, nastala na spornem stanovanju skupna lastnina. To stališče pritožbenega sodišča je, ob upoštevanju ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev, tudi po presoji revizijskega sodišča pravno pravilno. Med pravdnima strankama sklenjenega dogovora, da bosta na pridobljenem stanovanju pridobili solastnino, končno ne more spremeniti niti v reviziji posebej izpostavljeno dejstvo, da je bila končna cena stanovanja določena šele z aneksom, ki pa je bil podpisan že v času trajanja zunajzakonske skupnosti.
ZSR člen 34.SZ člen 58.ZOR člen 219. ODZ paragraf 974.
pravica do uporabe stanovanja v zasebni hiši - pridobitev - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - prekarij
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je tožnik izključni lastnik spornega stanovanja, ki s toženo stranko nikoli ni sklenil niti stanovanjske niti najemne pogodbe, tožena stranka pa tožeči stranki v vsem času uporabe spornega stanovanja najemnine ni plačevala. Ob upoštevanju teh dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP), je materialnopravno pravilna odločitev obeh sodišč, da tožena stranka na spornem stanovanju ni pridobila pravice do uporabe stanovanja (34. člen ZSR), ki je bila po določbah ZSR po svojih pravnih posledicah v bistvu izenačena z imetništvom stanovanjske pravice (8. člen ZSR). Ob upoštevanju ugotovitev, da nista bila dogovorjena niti čas niti namen uporabe spornih prostorov, sta sodišči druge in prve stopnje razmerje med pravdnima strankama pravno pravilno opredelili kot prekaristično razmerje (pravno pravilo par. 974 ODZ), ki omogoča tožniku, da zahteva od toženih strank, da sporno stanovanje izpraznijo in mu ga skupaj s pritiklinami in delom funkcionalnega zemljišča pred objektom izročijo v neposredno posest.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - določitev preživnine
Otrokovim koristim (78/2 ZZZDR) nasprotuje ugotovitev, da eden od staršev onemogoča njegove stike z drugim. Ta okoliščina je pravno upoštevna pri odločanju o dodelitvi otroka.
Zaključni sporazum, sklenjen med zavarovalnico in zavarovancem o dokončni poravnavi škode, je za obe stranki zavezujoča pogodba (26. člen ZOR), ki bi jo bilo mogoče v obsegu trditvene podlage izpodbijati zaradi bistvene zmote.
pogodba v korist tretjega - naročilo - obveznost prevzemnika naročila - prenovitev - kdaj ne učinkuje
Tudi pogodba o naročilu se lahko sklene v korist tretjega. Če ta ob sklepanju pogodbe še ne obstoji, pridobi lastno in neposredno pravico iz pogodbe o naročilu proti prevzemniku naročila, z izpolnitvijo odložnega pogoja - pridobitvijo pravne in poslovne sposobnosti.
Ravnanje prevzemnika naročila s predmetom naročila, v nasprotju z naročilom je v nasprotju z moralo - zato prevzemniku naročila prepovedano.
Če je prejšnja obveznost nična, prenovitev nima učinka.
Zmanjšanje dodeljene površine zemljišča po 1. odstavku 90. člena ob uvedbi komasacije veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih zaradi izgradnje javnih objektov na komasacijskem območju je obvezno za vse komasacijske udeležence sorazmerno z vloženim zemljiščem (enako po 1. odstavku 67. člena novega Zakona o kmetijskih zemljiščih).
ZD člen 2, 8, 125, 125/1.ZDen člen 78, 78/1, 78/2.
predmet dedovanja - oporočno razpolaganje - dedna sposobnost - dedna pravica ni podedljiva - uvedba dedovanja denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine denacionaliziranega premoženja
Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom (2.čl. ZD), toda z omejitvijo, da gre za pravice, ki so v pravnem prometu, ne pa za pravice, ki so vezane na osebo zapustnika in z njegovo smrtjo prenehajo. To velja tudi za dedno pravico. Dedičevo upravičenje glede dediščine je vezano na čas življenja dediča in ni v pravnem prometu. Zato ne more biti predmet niti pogodbenega, niti oporočnega razpolaganja.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - novinarska kritika
Pravica novinarja, da obvešča javnost in da kritizira delo oseb, ki opravljajo javne funkcije, ne obsega tudi pravice, da to stori na način, ki ga Kazenski zakon RS opredeljuje kot kaznivo dejanje.
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - obresti od vnaprej plačane kupnine
Določba 26. člena ZBP se nanaša na konkretno pravno razmerje (med kupcem in prodajalcem), zaradi česar mora imeti kupec možnost izbire pri konkretnem prodajalcu (in ne pri kateremkoli drugem, kot zmotno zatrjuje revizija). Tožnik kot kupec zato ne bi bil upravičen do plačila obresti po 26. členu ZBP le v primeru, če bi mu prav tožena stranka kot prodajalec ponudila še druge možnosti, saj v tem primeru ne bi bil podan element pogojevanja vnaprejšnjega plačila za sklenitev pogodbe. Ob ugotovitvi, da tožeča stranka pri toženi stranki druge izbire ni imela, pa sta obe sodišči svojo odločitev materialnopravno pravilno oprli na določbo 26. člena ZBP.