dohodnina - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje olajšave
Določbe Zakona o dohodnini, ki ni le procesnega značaja, ampak ima tudi materialno pravne učinke (vpliv na višino odmerne dohodnine) ni mogoče uporabiti pri odmeri dohodnine za leto, v katerem ta določba še ni veljala in se je pri odmeri dohodnine po zakonu uporabljal zakon, ki je bil v veljavi v letu, za katerega se odmerja dohodnina (4. in 84. člen ZDoh).
ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-3. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost - pravne posledice nevrnitve na delo
Delavcu preneha delovno razmerje brez njegovega soglasja med drugim v primeru, če je bil neopravičeno odsoten z dela pet delovnih dni zaporedoma (3. točka drugega odstavka 75. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - Ur. list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 - v nadaljevanju ZTPDR). Iz omenjene določbe sledi, da je pri tem načinu prenehanja delovnega razmerja pravno odločilno, da je bil delavec odsoten zaporedoma pet delovnih dni in da njegov izostanek ni bil opravičen. V primeru, da se ne vrne na delo (6. točka prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih - Ur. list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93 - ZDR), je njegovo ravnanje upoštevati kot željo, da mu delovno razmerje po lastni volji preneha. Če delavec brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo in se da iz okoliščin zanesljivo ugotoviti, da ne želi več delati pri dotedanjem delodajalcu, mu delovno razmerje preneha s prvim dnem odsotnosti z dela.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Ker sta nižji sodišči na podlagi izvedenih dokazov ugotovili, da tožnik ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, saj ni bilo mogoče ugotoviti, da je bil ves čas v enem od zahtevanih statusov, pri čemer morajo zahtevani pogoji biti izpolnjeni kumulativno, sta ob pravilni uporabi določb citiranega odloka utemeljeno zavrnili njegov zahtevek za prevzem izplačevanja njegove vojaške pokojnine, ker za prevzem niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - vrnitev na delo
Šteje se, da se je delavec vrnil na delo, če se po neopravičenih izostankih z dela javi v podjetju. Delodajalec je dolžan, da delavcu v takem primeru odredi delo.
izredna pravna sredstva - revizija - revizijska novota
Sklicevanje revidenta na nov izvid specialista ortopeda, pridobljenega po izdaji drugostopne sodbe, pa predstavlja revizijsko novoto materialnega prava, ki po določbi 387. člena ZPP ni dopustna. Po omenjenem zakonskem določilu smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se tičejo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Okoliščine, ki so nastopile po izdaji sodbe na drugi stopnji in se nanašajo na domnevno poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja trajne narave, se ne morejo uveljavljati v reviziji, ampak v novem postopku pri toženi stranki. Revizijsko sodišče zato uveljavljanih novot revidenta ni upoštevalo.
izredna pravna sredstva - obnova postopka po 72. členu ZDSS
V obnovljenem postopku lahko sodišče ugotavlja tudi druga dejstva, ne samo tista zaradi katerih je dovolilo obnovo. Če je sodišče dovolilo obnovo zaradi uveljavljanja novih dejstev, to še ne pomeni, da so ta dejstva ugotovljena, in da jih v novem postopku ni dovoljeno preverjati.
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku očitano dejanje ne pomeni kršitve delovne dolžnosti, je pravni zaključek, kot je pravni zaključek druge stopnje, da je podana disciplinska odgovornost tožnika za nedopustno ravnanje. Ker sodi takšno pravno sklepanje v področje uporabe pravnih predpisov, ni podana sprememba dejanskega stanja v smislu 1. točke 373. člena ZPP.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker so v spornem primeru ostale sporne le obresti kot stranska terjatev, te lahko v revizijskem postopku, ker prvotni glavni zahtevek ni več sporen, dobijo značaj glavnega zahtevka v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZPP. Zato je treba uporabiti za ustrezno rešitev zadeve določbo drugega odstavka 382. člena ZPP v zvezi s prej citiranim členom. To pa pomeni, da je treba dovoljenost revizije presojati glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, seveda ob upoštevanju dejstva, da bi bila zaradi narave spora (pravica iz socialne varnosti) glede glavnega zahtevka revizija dopustna po določbi prvega odstavka 21. člena ZDSS.
Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 138, 138/1, 141, 141/5, 154.
uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti - kazniva dejanja zoper javni red in mir - mnogota - kaznivo dejanje komplota
Čeprav ZKLD ni izključeval protipravnosti za primere, ko je bila oseba, ki je storilcu pomagala po storitvi kaznivega dejanja, njegov zakonec ali v krvnem sorodstvu v ravni črti ali v stranski črti do drugega kolena, se je lahko uporabljalo pravno pravilo 5.odst. 141. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki je izključevalo kaznivost takega pomagača.
Pri zločinu mnogote zbiranje skupine ni bilo nujno organizirano, do njega je prišlo lahko tudi spontano ob trenutni odločitvi naključno zbranih oseb, ki jih je enak motiv spodbudil k nasilju.
Iz obrazložitve je razvidno, da so se obiskovalci prireditve zaradi nasilja skupine, v kateri sta bila tudi obs., razbežali in so ostali le enako misleči razgrajači, zato je lahko prišlo do uskladitve volje oz. dogovora na sicer za komplot nenavaden, javen, demonstrativen način.
Čeprav je tožeča stranka s tožbo uveljavljala tolarsko vrednost tuje valute, je to denarna terjatev (zato ni potrebno posebej navajati vrednosti spornega predmeta - drugi odstavek 186. člena ZPP, kot je to storil tožnik z njeno navedbo 78.500 SIT). Pri tako oblikovanih tožbenih zahtevkih je za presojo dovoljenosti revizije potrebno ugotoviti vrednost denarnega zneska po tečaju na dan vložitve tožbe in ne po kakšnem poznejšem (na primer na dan izdaje sodbe, na dan, ko mora biti plačilo opravljeno, na dan dejanskega plačila ipd.).
Spreminjanje vrednosti denarja v razmerju do tuje valute ne vpliva na dovoljenost revizije, za katero je bistvena vrednost spornega predmeta ob vložitvi tožbe (razlog iz drugega odstavka 40. člena ZPP).
Glede na že izdano oprostilno sodbo vrhovnega sodišča, s katero so bili oproščeni E.L., F.R., J.H., M.K. in J.Z., ki so bili obsojeni z isto izpodbijano sodbo Vojaškega sodišča v Zagrebu kot obsojenec, je torej krivdorek za obs. V.B. v nasprotju z omenjeno oprostilno sodbo, saj se mu očita opustitev prijave za dejanja, za katera je vrhovno sodišče ugotovilo, da nimajo znakov kaznivega dejanja.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo stanovanja - cena stanovanja - oblikovanje cene - pogodbena cena - dodatni popust
Po določbah 117. do 120. člena stanovanjskega zakona ima prejšnji imetnik stanovanjske pravice sicer pravico do popusta in drugih ugodnosti, vendar pa ni izključeno, da se kupoprodajna cena formira tudi drugače.
Po določbah 1. in 2. odstavka 8. člena Zakona o denacionalizaciji se za premoženje, na katero se nanaša ta zakon, štejejo nepremičnine, ki so ob podržavljenju spadale v zasebno premoženje. Upravičenec do denacionalizacije je torej tisti, kateremu je bilo podržavljeno takšno zasebno premoženje (če ne gre za izjeme, določene v 11. in 12. členu ZDen).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - višina kupnine za stanovanje
Kadar je na revizijski stopnji le spor o višini kupnine za stanovanje prodano po določbah 117 - 120 SZ, se dovoljenost revizije presoja glede na višino še spornega zneska (382/2 ZPP).
ZOR člen 376, 376/1, 377, 377/1, 388, 390, 390/1, 390/2.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - pretrganje zastaranja zaradi vložitve tožbe - rok za vložitev tožbe
Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil (1. odstavek 376. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). V tem primeru je bila tožeči stranki škoda povzročena v letu 1979 in mu je bil v tem letu znan tudi njen povzročitelj. Ti dve dejanski okoliščini tekom postopka nista bili sporni. Eventualni daljši zastaralni rok iz 377. člena ZOR ne prihaja v poštev, ker proti domnevnemu povzročitelju škode v kazenskem postopku ni bila izdana obsodilna sodba. Vendar pa je tožnik v kazenskem postopku prijavil premoženjskopravni zahtevek, zaradi česar je nastopilo pretrganje zastaranja (388. člen ZOR). Pravnomočna zavrnilna sodba v kazenskem postopku z napotitvijo tožnika na pravdo pa ni imela za posledico ponovnega začetka teka zastaranja. Kot je pravno pravilno presodilo tudi pritožbeno sodišče, je namreč potrebno šteti, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka, vendar ob pogoju vložitve tožbe v roku treh mesecev od dneva pravnomočnosti kazenske sodbe (390. člen ZOR).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20436
ZKP 1994 člen 83, 83/1, 83/3, 150, 150/1, 150/1-1, 150/2.KZ člen 196, 196/1.
predkazenski postopek - posebne operativne metode in sredstva - nadzorstvo in snemanje telefonskih pogovorov - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
1) Iz vsebine odredbe preiskovalnega sodnika mora biti razvidno, da je izpolnjen tudi pogoj iz 2. odstavka 150. člena ZKP.
2) Izločitev pogovora priviligirane priče bi prišla v poštev le v primeru, če bi bila po vsebini primerljiva z obvestilom, danega organom za notranje zadeve, to je, če bi bila njegova vsebina v kakršnikoli povezavi z kaznivim dejanjem in obdolžencem.
3) Cena mamila ni konstitutivni element kaznivega dejanja neopravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196.
USTAVA SFRJ, člen 208, 208/1. ZOR člen 192, 192/1, 200, 203.
povrnitev negmotne škode - deljena odgovornost - denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode - odgovornost države - prehod čez državno mejo
Ni utemeljeno revizijsko sklicevanje na "Pravilo granične službe", ki ga je izdal zvezni sekretar za ljudsko obrambo 15.4.1976. Izdal ga je sicer po pooblastilu iz zakona o ljudski obrambi, vendar predpis ni bil objavljen. Izdan je bil kot vojaška tajnost in interno. Ker ni bil objavljen, tudi ni začel veljati (prvi odstavek 208. člena ustave SFRJ, Ur. list SFRJ, št. 9/74). Tako ga v tu obravnavanem odškodninskem razmerju ni mogoče uporabiti kot pozitivno pravo, kar zadeva tožnikov soprispevek k nastanku škode (prvi odstavek 192.
člena ZOR). Lahko pa se uporabi ob presoji ravnanja vojaške osebe, za katere ravnanje odgovarja država (prvi odstavek 199. člena ustave SFRJ), vendar le, če ni v nasprotju s takratno pozitivno zakonodajo, med drugim s takrat veljavnim zakonom o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu (Ur. list SFRJ, št. 34/79, 56/80 in 53/85 - ZPDMG).
povzročitev škode - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - alternativna vzročnost - revizija - odločanje v mejah revizijskih razlogov
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP) izhaja, da sta bila toženca v kazenskem postopku spoznana za kriva storitve kaznivega dejanja sodelovanja v pretepu, v katerem je bil tožnik dne 28.9.1985 hudo telesno poškodovan. Toženca sta bila med seboj povezana in sta nastopala družno. V gostilno F. K. sta v večernih urah prišla skupaj in se tam s tožnikom in F. H. najprej zapletla v verbalni konflikt kasneje pa tožnika in F. H. tudi fizično napadla. Po končanem fizičnem napadu, ki je imel za posledico hude telesne poškodbe tožnika, sta se skupaj odpeljala z N. osebnim avtomobilom.
Ob upoštevanju navedenih dejanskih ugotovitev je tudi po presoji revizijskega sodišča glede vprašanja odškodninske odgovornosti toženih strank materialno pravo pravilno uporabljeno. Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno (1. odstavek 206.člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
Revizija sicer utemeljeno zatrjuje, da ni gotovo, kdo izmed obeh tožencev je povzročil škodo in vztraja pri trditvi, da je potem edino logično, da se je tožnik v pretepu poškodoval sam, vendar pa pri tem prezre, da je bilo v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje z gotovostjo ugotovljeno, da je tožeči stranki škoda nastala zaradi ravnanja enega izmed določenega kroga ljudi in sicer z ravnanjem (vsaj) enega od tožencev. Zato je odločitev sodišč o solidarni odgovornosti obeh tožencev na podlagi določbe 206. člena ZOR, ki je vpeljal alternativno vzročnost, materialnopravno pravilna.