ZUP člen 125. ZDKZ člen 3, 3/8.ZDKG člen 4, 4/8.ZD člen 132, 145, 145/1.
zaščitena kmetija - pogoji - položaj stranke v postopku
Zainteresirana stranka za vložitev predloga za preveritev pogojev za zaščito kmetije po materialnem predpisu je lastnik oz. v primeru njegove smrti skupnost dedičev.
SZ člen 117, 122, 122/1.ZOR člen 10, 17, 26, 45, 45/1, 99, 103, 103/1.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - prepoved odprodaje ali odtujitve - razlaga pogodb - razlaga spornih določil - predpogodba - neveljavnost pogodb - ničnost - dokončno plačilo kupnine
Toženec se ne more sklicevati na to, da je s sklenitvijo sporne pogodbe s tožnikom kršil svojo pogodbeno obveznost, sprejeto v drugem obligacijskem razmerju. Četudi se toženec v reviziji sklicuje le na pogodbeno prepoved odtujitve, v okviru uradnega preskusa uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi (386. člen ZPP) ni mogoče mimo tega, da enako prepoved odtujitve stanovanja, odkupljenega po privatizacijskih določbah SZ pred plačilom celotne kupnine vsebuje že določba 1. odstavka 122. člena SZ. Vendar pa ni mogoče na podlagi te zakonske določbe šteti, da je neveljavna (nična zaradi kršitve prisilnega predpisa v smislu 1. odstavka 103. člena ZOR) pogodba o prodaji stanovanja, privatiziranega po določbah 117. in 119. člena SZ (odkup s plačilom kupnine v enkratnem znesku v 60 dneh), sklenjena sicer pred plačilom celotne kupnine, vendar s tem, da je obveznost take prodajne pogodbe (pred plačilom privatizacijske odkupne cene sklenjene pogodbe) za prodajalca privatiziranega stanovanja odložena do plačila odkupne cene po pogodbi o odkupu stanovanja.
Za odgovor na vprašanje, kakšna pogodba je bila sklenjena, je bistvena njena vsebina in ne njen naslov - saj se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo (1. odstavek 99. člena), pri razlagi spornih pogodbenih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupni namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, določenih v ZOR (2. odstavek 99. člena).
Še vedno je dopustno odrejati oziroma podaljševati pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, ob pogoju iz 1. odstavka 20. člena Ustave, da je pripor neogibno potreben za varnost ljudi (ki vključuje tudi varnost njihovega premoženja).
URS člen 56. KONVENCIJA ZN O OTROKOVIH PRAVICAH člen 3, 27.ZZZDR člen 6, 107 - 109.SZ člen 56, 56/1, 58, 58/1, 149. ZSR člen 5, 5/1, 5/6, 6, 6/1, 19, 18.
izselitev imetnika stanovanjske pravice v času veljavnosti Zakona o stanovanjskih razmerjih ali Stanovanjskega zakona - pravica uporabe stanovanja - sklenitev najemne pogodbe - upravičenci - analogna uporaba določil zakona o smrti imetnika stanovanjske pravice oziroma najemnika - varstvo pravic mladoletnih otrok
Če je v času izselitve imetnice stanovanjske pravice še veljal ZSR, je v 19. členu urejal razmere za tak primer. V drugem odstavku tega člena je omogočal uporabnikom stanovanja, ki so živeli z imetnikom stanovanjske pravice, preden je nehal uporabljati stanovanje, da obdržijo pravico uporabljati stanovanje. Kdo od uporabnikov bi tedaj postal imetnik stanovanjske pravice, bi bilo treba presojati po določilih tretjega, četrtega in petega odstavka 18. člena ZSR, torej analogno primerom, ko imetnik stanovanjske pravice umre. Če pa je v času, ko se je imetnica stanovanjske pravice odselila, že veljal SZ, je treba ugotoviti, da je mogoče primer, ko mati pusti v Republiki Sloveniji mladoletnega otroka, sama pa odide v tujino, primerjati z njeno smrtjo. V zvezi s smrtjo najemnika analogno ureja primere tudi SZ v 56. členu, ki enemu od družinskih članov omogoča sklenitev najemne pogodbe. Pri tem ni ovira, da je v danem primeru skupaj z materjo uporabljala stanovanje mladoletna oseba, nasprotno: otroci uživajo posebno varstvo in skrb in sodišča jih morajo še posebej varovati.
Če mladoletni otroci ne morejo sami uveljavljati svojih pravic, so za to odgovorni starši in eden od njiju, ki mora v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi zagotavljati razmere, ki so potrebne za otrokov razvoj.
Za okvaro organizma v internaciji v tujini med drugo svetovno vojno ni mogoče šteti okvare, ki jo stranka kot tovrstno okvaro prvič dokazuje z izvidom psihiatra v letu 1983.
Dejstvo, da je v posojilni pogodbi napisan višji znesek, kot je bil dejansko posojen in izročen, sta sodišči pravilno ocenili kot navidezno višje posojilo in po prvem odstavku 66. členu ZOR šteli, da nima učinka med pogodbenima strankama, saj zaradi napake v voljah pogodbenih strank nima učinka.
CZ člen 268. ZOMZO člen 1, 2, 2/3, 4.ZOR člen 400, 400/3.ZUP člen 242, 242/1.
zamudne obresti
Do 13.3.1993 je bila obrestna mera zamudnih obresti za carine in druge uvozne davščine enaka stopnji rasti cen na drobno v preteklem mesecu, preračunani na letno raven, in realni letni zamudni obrestni meri 30% s tem, da se zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi se glasi izpodbijana sodba na znesek 500,00 SIT z zamudnimi obrestmi, kar ob postavitvi tega tožbenega zahtevka dne 9.11.1995 ni zadostovalo za dovoljenost revizije. Za ugotovitev pravice do revizije je odločilna samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 35.čl. ZPP).
pridobitev - državljan druge republike - prekinitev dejanskega bivanja v Sloveniji
Če je z dokazi izkazana ugotovitev, da so podane okoliščine, kot so nezmožnost vrnitve v Slovenijo zaradi vojne v drugi državi, ki niso ves čas prekinitve v celoti na strani prosilcev za slovensko državljanstvo, tega ni mogoče šteti, da gre za dolgotrajno prekinitev življenja v Sloveniji, tudi če ta prekinitev traja eno leto, in zato za neizpolnjevanje zakonskega pogoja po 1. odstavku 40. člena ZDRS.
dohodnina - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje olajšave
Določbe Zakona o dohodnini, ki ni le procesnega značaja, ampak ima tudi materialno pravne učinke (vpliv na višino odmerne dohodnine) ni mogoče uporabiti pri odmeri dohodnine za leto, v katerem ta določba še ni veljala in se je pri odmeri dohodnine po zakonu uporabljal zakon, ki je bil v veljavi v letu, za katerega se odmerja dohodnina (4. in 84. člen ZDoh).
Kaznivo dejanje opustitve ovadbe po 2.odst. 8.čl. ZKLD je bilo mogoče storiti za več alternativno določenih kaznivih dejanj iz tega zakona, ki pa bi morala biti v izreku sodbe konkretizirana z vsemi bistvenimi okoliščinami. Opis dejanja K.D.-ja je torej predpostavka za ugotavljanje, ali je obsojenec ob izpolnitvi ostalih znakov kaznivega dejanja iz 2.odst. 8.čl. ZKLD storil očitano mu kaznivo dejanje.
Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker revident ne zatrjuje, da bi bil podan kateri od izločitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 71. člena ZPP (objektivna nepristranost), predloga zaradi izločitve po 6. točki tega člena, ki se nanaša na subjektivni odklonitveni razlog, pa ni podal do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (73. člen ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje, ki sta pravilno ugotovili krivdo upravljalke smučišča, ker ni zagotovila dovolj široke proge (prvi odstavek 9. člena ZVJS), ni označila začasno nevarnih mest na progi (tretji odstavek 9. člena ZVJS) in ni namestila ustrezne ograje ob progi (druga alineja 3. člena ZVJS), sta zanemarili dolžnosti smučarjev, ki so predpisane zlasti v 31. členu ZVJS.
odstop terjatve s pogodbo - cesija - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
S cesijo ni mogoče prenašati stvarnih pravic. Cesija je instrument obligacijskih razmerij. Z njo se prenašajo terjatve, ne stvarne pravice. V tem pogledu ima sodba druge stopnje prav. Toda iz citirane določbe dogovora iz leta 1967 izhaja, da so imele stranke v mislih prenos upravičenja do vložitve zahtevka na vrnitev spornega lokala iz nacionalizacije v svojo korist. To upravičenje je po svoji pravni naravi obligacijski zahtevek in se nanaša na pridobitev pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, na katero se sklicuje tudi tožnik, je odškodnina za pretrpljene telesne bolečine določena ob pravilni uporabi določbe 200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljnjem ZOR). Zahteva za višjo odškodnino ni utemeljena. Enako velja za odškodnino za strah. Po ugotovitvi sodbe prve stopnje je šlo za hud, a kratkotrajen primaren strah, med tem ko sekundarnega strahu, na katerega se tožnik sklicuje v reviziji, ni bilo.
povrnitev škode - deljena odgovornost - negmotna škoda - denarna odškodnina - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vpliv dolgotrajnosti pravdnega postopka na višino odškodnine
Odgovornost tožene stranke kot podjetja, katerega dejavnost je tudi rekonstrukcija cest, je treba presojati po strožjih merilih.
Opustitev varnostnih ukrepov, ki bi jih morala tožena stranka izvesti na podlagi prometnih predpisov (Pravilnik o prometnih znakih na cestah) in po določbah o varnosti na gradbišču (Posebne gradbene uzance), je bila neposreden vzrok za tožnikovo nesrečo. Za tožnika pa je ugotovljeno, da je ravnal rutinsko, ko se je utrujen po delu ponoči vračal domov. Pri takem dejanskem stanju je pravilna prvostopna odločitev, po kateri je delež odgovornosti tožene stranke 70 % in tožnikov delež 30%. Namen predpisov o zavarovanju delovišča na cesti je tudi v tem, da prepreči nesrečo manj pazljivih uporabnikov ceste in tudi tistih, ki iz različnih razlogov niso sposobni sami v celoti poskrbeti za svojo varnost. Tožnikova zmanjšana pozornost kot posledica utrujenosti po delu ni prispevala k povzročitvi splošno nevarnega položaja. Škodljive posledice od tega so zadele zgolj tožnika samega. Razlog za tožnikovo utrujenost pa je bil opravičljiv. Pravilno zavarovanje bi tožnika tudi v takem stanju pravočasno opozorilo.
zahteva za denacionalizacijo - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Nepopolna vloga za denacionalizacijo, ki jo stranka kljub pozivu upravnega organa in opozorilu na posledice, če vloge v roku ne bo dopolnila, te ne dopolni, se zavrže.