časovna veljavnost Zakona o stanovanjskih razmerjih in Stanovanjskega zakona glede na datum sprožitve spora - prehodne in končne določbe - pridobitev stanovanjske pravice - določitev imetnika pravice uporabe v hiši, ki je skupno premoženje razvezanih zakoncev, v nepravdnem postopku - zagotovitev najpotrebnejših prostorov
Glede na jasno prehodno določbo 158. člena SZ, novega zakona ni mogoče uporabiti v sporih, ki so bili sproženi pred njegovo uveljavitvijo.
Ker stanovanjske potrebe nasprotne udeleženke niso večje od predlagateljevih, ker je predlagatelj lastnik kmetije, na kateri stoji hiša s spornim stanovanjem in ker je izkazal interes za izboljšanje razmer na svoji kmetiji, je prvo sodišče pravilno uporabilo materialnopravne določbe 17. člena ZSR v zvezi z 8. členom ZSR, ko je predlagatelja določilo za imetnika pravice uporabe stanovanja, v skladu z določbo četrtega odstavka 17. člena ZSR pa mu je tudi pravilno naložilo, da mora nasprotni udeleženki priskrbeti najpotrebnejše prostore.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 14, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29. Zakon o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo (ZSKP) člen 60, 204, 215.
uporaba Zakona o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo kot pravnih pravil
Temeljne procesne garancije obdolžencev v kazenskem postopku je poznal Zakon o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo (ZSKP), ki se ga je lahko na podlagi določb odloka o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorju in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku (Uradni list DFJ št. 4/45 z dne 3.2.1945), uporabljalo kot pravna pravila, ker niso nasprotovale pravnemu redu Jugoslavije in njenih republik.
ZTLR člen 14, 14/2.ZZZDR člen 51, 59.ZD člen 212, 212-1.
dedovanje - napotitev na pravdo - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitvena tožba zapustnikovega zakonca - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - solastninska pravica - razpolaganja s solastniškim delom na nerazdeljeni stvari - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo
Po 2. odstavku 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim deležem brez soglasja drugih solastnikov, kar velja tako za posle med živimi, kot tudi za razpolaganja za primer smrti. Prosto razpolaganje s solastninskim deležem na posamezni solastni stvari zajema lahko tudi obremenitev svojega ali obogatitev drugega solastninskega deleža, glede katerega pa tisti, ki je vlagal ali ki je prikrajšan, ne zahteva povečanja solastninskega deleža.
Tudi če tožnica trdi, da je vlagala v nepremičnino kot celoto, to še ne pomeni, da mora tožiti vse solastnike. Tudi če bi bilo ugotovljeno, da so bila vlaganja izvršena po dogovoru z obema solastnikoma, bi tožnica smela zahtevati izločitev le od enega solastnika, torej manj. Seveda pa to pomeni, da se zahtevek nanaša le na tisti obseg vlaganj, ki je sorazmeren višini solastninskega deleža tistega solastnika, od katerega zahteva svoj delež.
Zadolžnica je potrdilo, da se je stranka zavezala za določeno denarno izpolnitev. Je pisna izjava dolžnika, v kateri sporoča, da je upniku zavezan za določeno izpolnitev. Zadolžnica ni vrednostni papir. Zato je sodišče moralo ugotavljati ali je bila pravna podlaga za takšno zavezo veljavna ali ne (51. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR), in zaradi opredelitve, za kakšno pogodbo je v posameznem primeru šlo.
Če pogoje novogradnje ureja zazidalni načrt, ga mora lokacijsko dovoljenje upoštevati in biti skladno z zazidalnim načrtom. To velja tudi glede odmikov.
Po določilu 58. člena ZSR stanovanjsko razmerje preneha iz več razlogov: bodisi zato, ker je imetnik stanovanjske pravice z drugimi družinskimi člani nehal uporabljati stanovanje in več kot 6 mesecev ni stanoval v njem; bodisi zato, ker je stanovanje v celoti oddal podstanovalcem; ali zato, ker ga uporablja oseba, ki ni uporabnik stanovanja. V zadnjih dveh primerih gre za situacijo, ko imetnik stanovanjske pravice izkorišča trajno naravo stanovanjske pravice za pridobivanje neupravičene premoženjske koristi in stanovanjsko razmerje preneha takoj, saj čakanje na potek 6 mesecev nima pomena.
kupna pogodba - izročitev stvari kupcu - pridobitev pravice razpolaganja oziroma lastninske pravice - izročitev prometnega dovoljenja
Po 454. členu Zakona o obligacijskih razmerjih mora kupec prodajalcu izročiti stvar tako, da bo ta lahko pridobil lastninsko pravico na prodani stvari. Ker je bil toženec že pravnomočno obsojen na izročitev stvari, to je avtomobila, je utemeljen tudi tožbeni zahtevek na izročitev prometnega dovoljenja. Gre za listino, brez katere ni mogoče izvrševati vseh lastninskopravnih upravičenj na prodanem avtomobilu.
pisna izdelava in vročitev sodbe - dokazni postopek
S tem, ko je sodišče zavrnilo dokazni predlog po dopolnitvi strokovnega mnenja, ni bilo kršeno ustavno načelo, da mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere
Pravno vprašanje, ali predstavlja sporna pogodba res pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ker je tožnica svojo obveznost do prvega toženca izpolnila že ob sklenitvi pogodbe (4.6.1992) glede na naravo tega spora ni pravno odločilno, ker se po sodni praksi preužitkarske (izročilne) pogodbe lahko razvezujejo iz enakih razlogov kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju (torej po določilu 120. člena ZD). Vendar pa dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno na drugi in prvi stopnji tudi po presoji revizijskega sodišča ni utemeljevalo razveze sporne pogodbe, kot sta to pravilno zaključili že sodišči nižjih stopenj. Namreč spredaj navedene predpostavke za razvezo pogodbe niso bile podane, ker tožnica kot je bilo ugotovljeno ni dokazala, da bi postalo skupno življenje pravdnih strank neznosno iz razlogov na strani prvega toženca in njegove partnerke, in prav tako ne, da bi prvi toženec ne izpolnjeval s pogodbo prevzetih obveznosti. Torej v obravnavanem primeru ugotovljene okolnosti niso utemeljevale zaključka, da je skupno življenje pravdnih strank omajano do take mere, da je postalo njuno skupno življenje neznosno ali da bi prvi toženec kršil sklenjeno pogodbo (z neizpolnjevanjem svojih obveznosti).
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba
Službovanje v JLA po njenem odhodu iz Slovenije praviloma res pomeni spremembo kraja bivanja, vendar mora biti dejansko stanje kljub temu pravilno ugotovljeno čas odhoda in razlogi za odhod iz Slovenije, razlogi za vrnitev ipd.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odškodninska odgovornost državnega organa za škodo, ki jo povzroči njen delavec - ravnanje policista
Ker tožnik iztožuje škodo na podlagi neposlovne obveznosti toženih strank, mora v skladu z določilom prvega odstavka 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) dokazati naslednje predpostavke: da izvira sporna škoda iz nedopustnega ravnanja, da je škoda nastala in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem tožencev (medtem ko se krivda povzročitelja škode domneva). V tem sporu je tožnik dokazal le, da mu je določena škoda zaradi padca 21.7.1992 res nastala, ni pa uspel dokazati, da mu je ta škoda nastala zaradi v tožbi zatrjevanega nedopustnega ravnanja drugega toženca (v kakršnem primeru bi bila podana tudi odškodninska odgovornost prve toženke). Tako pravno zaključevanje, po katerem tožnikov odškodninski zahtevek zoper toženi stranki ni utemeljen, ima oporo v ugotovljenem dejanskem stanju, na katero je revizijsko sodišče vezano, kot je poudarjeno že spredaj. Glede na obrazloženo pravno stanje zadeve je zavrnitev tožnikovega odškodninskega zahtevka materialnopravno pravilna.
ZUN člen 82, 85. ZUPla člen 22, 23.ZUP člen 135, 242.
lokacijsko dovoljenje - ugotovitev dejanskega stanja
Navedba v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da dovoz na parceli investitork, na kateri se legalizira prizidek z gostinsko namembnostjo, ni urejen po dovozni poti, ki je v solasti tožnikov, ni v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ki predvideva dovoz na parcelo investitork prav po navedeni dovozni poti, zato dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Ker tožena stranka kršitve postopka na prvi stopnji (135. člen ZUP) ni odpravila, je tudi sama kršila pravila postopka (242. člen ZUP).
ZUP člen 116, 185, 222, 222/1, 222/3.URS člen 157.
upravni spor - sodno varstvo v upravnem sporu - sklep o določitvi izvedenca
Zoper sklep o določitvi izvedenca po 185. členu ZUP ni predvideno sodno varstvo v upravnem sporu, pač pa pritožba prizadetih strank zoper odločbo o glavni stvari v denacionalizacijskem postopku.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za pretrpljene telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev bodoče škode
Zgoraj navedene ugotovitve, ki so bile pravno relevantne za presojo spora na drugi stopnji, kažejo med drugim, da utegne iti tako pri telesnih bolečinah kot pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tudi za bodočo škodo, ki se pri obeh navedenih oblikah škode do neke mere prepletajo in ki jo je tožnik v tožbi tudi uveljavljal. Obstoječa škoda (po 200. členu ZOR) in istovrstna bodoča škoda (po 203. členu ZOR) pa predstavlja celoto, o kateri je možno po naravi stvari odločiti le skupaj to je istočasno, kar pomeni, da ni mogoče pravno zanesljivo zavrniti del odškodninskega zahtevka, dokler ni ugotovljen celoten obseg škode.
Če odpoved najema poslovnih prostorov, za katere obstoji najemna pogodba, ni izkazana s pravnomočno sodno odločbo, se šteje, da samostojni podjetnik izpolnjuje pogoj, da razpolaga s poslovnim prostorom za opravljanje dejavnosti.
izredna pravna sredstva - revizija - rok za vložitev revizije
Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP je zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji, dopustno vložiti revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Po prvem odstavku 113. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče. Tožnikovemu pooblaščencu je bila vročena sodba sodišča druge stopnje dne 24.3.1997, zato je tožniku s prvim naslednjim dnem začel teči za vložitev revizije tridesetdnevni rok, ki se je iztekel dne 23.4.1997. Ker je bila revizija vložena šele 24.4.1997, torej po preteku zakonitega roka za njeno vložitev, jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavrglo kot prepozno in je ni obravnavalo.
delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - vsebina obveznosti delodajalca v dokončnem sklepu
Pod izrazom "obveznosti" je treba razumeti tiste obveznosti, ki sta jih kot zakoniti sestavni del dokončnega sklepa opredelili in sprejeli obe stranki. Na podlagi soglasja tožnikom izdane dokončne odločbe tožene stranke vsebujejo vse elemente pogodbe, s katero so stranke določile vsebino obveznosti tožene stranke (smiselno določilu 26. člena Zakona o obligacijskih razmerjih).