Omejitev obiskov in dopisovanja se lahko izreče za časovno določeno obdobje tudi s popolno prepovedjo oddajanja in sprejemanja pisnih pošiljk in sprejemanja obiskov, lahko pa se takšna prepoved omeji na določene osebe ali na eno od obeh pravic ali pa se obiski skrajšajo oziroma zmanjša njihovo število ali omeji pošiljanje pisanj in podobno.
Če pogoje novogradnje ureja zazidalni načrt, ga mora lokacijsko dovoljenje upoštevati in biti skladno z zazidalnim načrtom. To velja tudi glede odmikov.
SZ člen 117, 117/1, 119.ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.
privatizacija stanovanj - pravna narava pisne privolitve po 117 čl. SZ - plačilo pogodbene cene s popustom - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delež zakonca
Pisna privolitev po 117. členu SZ sama po sebi ne pomeni darilne pogodbe, prav tako pa tudi ne kakšnega drugega pravnega posla civilnega prava.
Po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, preč.b., v nadaljevanju ZZZDR) je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v navedenem času, njuno skupno premoženje. Ni pomembno, ali sta ga dobila po tržni ali kakšni drugi ceni. Pomemben je čas pridobitve in vir sredstev, s katerimi je bilo pridobljeno. Prav tako ni pomembno, kdo od zakoncev je formalni pridobitelj (kupec).
ZTLR člen 14, 14/2.ZZZDR člen 51, 59.ZD člen 212, 212-1.
dedovanje - napotitev na pravdo - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitvena tožba zapustnikovega zakonca - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - solastninska pravica - razpolaganja s solastniškim delom na nerazdeljeni stvari - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo
Po 2. odstavku 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim deležem brez soglasja drugih solastnikov, kar velja tako za posle med živimi, kot tudi za razpolaganja za primer smrti. Prosto razpolaganje s solastninskim deležem na posamezni solastni stvari zajema lahko tudi obremenitev svojega ali obogatitev drugega solastninskega deleža, glede katerega pa tisti, ki je vlagal ali ki je prikrajšan, ne zahteva povečanja solastninskega deleža.
Tudi če tožnica trdi, da je vlagala v nepremičnino kot celoto, to še ne pomeni, da mora tožiti vse solastnike. Tudi če bi bilo ugotovljeno, da so bila vlaganja izvršena po dogovoru z obema solastnikoma, bi tožnica smela zahtevati izločitev le od enega solastnika, torej manj. Seveda pa to pomeni, da se zahtevek nanaša le na tisti obseg vlaganj, ki je sorazmeren višini solastninskega deleža tistega solastnika, od katerega zahteva svoj delež.
kupna pogodba - izročitev stvari kupcu - pridobitev pravice razpolaganja oziroma lastninske pravice - izročitev prometnega dovoljenja
Po 454. členu Zakona o obligacijskih razmerjih mora kupec prodajalcu izročiti stvar tako, da bo ta lahko pridobil lastninsko pravico na prodani stvari. Ker je bil toženec že pravnomočno obsojen na izročitev stvari, to je avtomobila, je utemeljen tudi tožbeni zahtevek na izročitev prometnega dovoljenja. Gre za listino, brez katere ni mogoče izvrševati vseh lastninskopravnih upravičenj na prodanem avtomobilu.
pisna izdelava in vročitev sodbe - dokazni postopek
S tem, ko je sodišče zavrnilo dokazni predlog po dopolnitvi strokovnega mnenja, ni bilo kršeno ustavno načelo, da mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS03366
ZOR člen 210, 210/3. ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382.ZZZDR člen 51, 51/2.
premoženjska razmerja med zakonci - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem - neupravičena pridobitev - pridobitev koristi z izvršitvijo dejanja - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po določilu drugega odstavka 382. člena ZPP revizija ni dovoljena v premoženjskopravnih sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 tolarjev.
Če sta tožnica in toženec v času vlaganj v stanovanje živela v zakonski skupnosti in če sta v stanovanje vlagala več kot tisto, kar je bilo potrebno za tekoče vzdrževanje ob normalni uporabi stanovanja, sta ravnala kot poslovodja brez naročila. Tedaj je lahko nastalo skupno premoženje zakoncev in ni izključeno, da bi bila tožnica, ki je kasneje kupila to stanovanje, obogatena za tožnikov delež vlaganj, če je stanovanje zaradi vlaganj več vredno.
Po določilu 58. člena ZSR stanovanjsko razmerje preneha iz več razlogov: bodisi zato, ker je imetnik stanovanjske pravice z drugimi družinskimi člani nehal uporabljati stanovanje in več kot 6 mesecev ni stanoval v njem; bodisi zato, ker je stanovanje v celoti oddal podstanovalcem; ali zato, ker ga uporablja oseba, ki ni uporabnik stanovanja. V zadnjih dveh primerih gre za situacijo, ko imetnik stanovanjske pravice izkorišča trajno naravo stanovanjske pravice za pridobivanje neupravičene premoženjske koristi in stanovanjsko razmerje preneha takoj, saj čakanje na potek 6 mesecev nima pomena.
ZUP člen 116, 185, 222, 222/1, 222/3.URS člen 157.
upravni spor - sodno varstvo v upravnem sporu - sklep o določitvi izvedenca
Zoper sklep o določitvi izvedenca po 185. členu ZUP ni predvideno sodno varstvo v upravnem sporu, pač pa pritožba prizadetih strank zoper odločbo o glavni stvari v denacionalizacijskem postopku.
Če odpoved najema poslovnih prostorov, za katere obstoji najemna pogodba, ni izkazana s pravnomočno sodno odločbo, se šteje, da samostojni podjetnik izpolnjuje pogoj, da razpolaga s poslovnim prostorom za opravljanje dejavnosti.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba
Službovanje v JLA po njenem odhodu iz Slovenije praviloma res pomeni spremembo kraja bivanja, vendar mora biti dejansko stanje kljub temu pravilno ugotovljeno čas odhoda in razlogi za odhod iz Slovenije, razlogi za vrnitev ipd.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere
Pravno vprašanje, ali predstavlja sporna pogodba res pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ker je tožnica svojo obveznost do prvega toženca izpolnila že ob sklenitvi pogodbe (4.6.1992) glede na naravo tega spora ni pravno odločilno, ker se po sodni praksi preužitkarske (izročilne) pogodbe lahko razvezujejo iz enakih razlogov kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju (torej po določilu 120. člena ZD). Vendar pa dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno na drugi in prvi stopnji tudi po presoji revizijskega sodišča ni utemeljevalo razveze sporne pogodbe, kot sta to pravilno zaključili že sodišči nižjih stopenj. Namreč spredaj navedene predpostavke za razvezo pogodbe niso bile podane, ker tožnica kot je bilo ugotovljeno ni dokazala, da bi postalo skupno življenje pravdnih strank neznosno iz razlogov na strani prvega toženca in njegove partnerke, in prav tako ne, da bi prvi toženec ne izpolnjeval s pogodbo prevzetih obveznosti. Torej v obravnavanem primeru ugotovljene okolnosti niso utemeljevale zaključka, da je skupno življenje pravdnih strank omajano do take mere, da je postalo njuno skupno življenje neznosno ali da bi prvi toženec kršil sklenjeno pogodbo (z neizpolnjevanjem svojih obveznosti).
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odškodninska odgovornost državnega organa za škodo, ki jo povzroči njen delavec - ravnanje policista
Ker tožnik iztožuje škodo na podlagi neposlovne obveznosti toženih strank, mora v skladu z določilom prvega odstavka 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) dokazati naslednje predpostavke: da izvira sporna škoda iz nedopustnega ravnanja, da je škoda nastala in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem tožencev (medtem ko se krivda povzročitelja škode domneva). V tem sporu je tožnik dokazal le, da mu je določena škoda zaradi padca 21.7.1992 res nastala, ni pa uspel dokazati, da mu je ta škoda nastala zaradi v tožbi zatrjevanega nedopustnega ravnanja drugega toženca (v kakršnem primeru bi bila podana tudi odškodninska odgovornost prve toženke). Tako pravno zaključevanje, po katerem tožnikov odškodninski zahtevek zoper toženi stranki ni utemeljen, ima oporo v ugotovljenem dejanskem stanju, na katero je revizijsko sodišče vezano, kot je poudarjeno že spredaj. Glede na obrazloženo pravno stanje zadeve je zavrnitev tožnikovega odškodninskega zahtevka materialnopravno pravilna.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za pretrpljene telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev bodoče škode
Zgoraj navedene ugotovitve, ki so bile pravno relevantne za presojo spora na drugi stopnji, kažejo med drugim, da utegne iti tako pri telesnih bolečinah kot pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tudi za bodočo škodo, ki se pri obeh navedenih oblikah škode do neke mere prepletajo in ki jo je tožnik v tožbi tudi uveljavljal. Obstoječa škoda (po 200. členu ZOR) in istovrstna bodoča škoda (po 203. členu ZOR) pa predstavlja celoto, o kateri je možno po naravi stvari odločiti le skupaj to je istočasno, kar pomeni, da ni mogoče pravno zanesljivo zavrniti del odškodninskega zahtevka, dokler ni ugotovljen celoten obseg škode.
ZUN člen 82, 85. ZUPla člen 22, 23.ZUP člen 135, 242.
lokacijsko dovoljenje - ugotovitev dejanskega stanja
Navedba v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da dovoz na parceli investitork, na kateri se legalizira prizidek z gostinsko namembnostjo, ni urejen po dovozni poti, ki je v solasti tožnikov, ni v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ki predvideva dovoz na parcelo investitork prav po navedeni dovozni poti, zato dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Ker tožena stranka kršitve postopka na prvi stopnji (135. člen ZUP) ni odpravila, je tudi sama kršila pravila postopka (242. člen ZUP).
Revizija sicer navaja, da bi se lahko tudi za dopolnitev pritožbe analogno uporabljale določbe tretjih odstavkov 351. člena in 359. člena ZPP, vendar po mnenju revizijskega sodišča to ni mogoče.
Določba 351. člena je izjema, ki jo zakon določa zato, ker v pritožbi manjka bistven element - podpis, brez katerega pritožbe sploh ni mogoče obravnavati, v drugem primeru, pri določbi 359. člena, pa gre za odgovor na pritožbo. Vložitev tega nima procesnih posledic kot vložitev pritožbe in tudi ni vezana na prekluziven zakonski rok. Rok, v katerem se lahko vloži odgovor na pritožbo, je zato lahko podaljšljiv. Prav zaradi siceršnje strogosti pritožbenih rokov in celotnega postopka s pritožbo, pa je zaradi enotne uporabe predpisov potrebno, da je določeno tudi, kaj je z odgovorom na pritožbo, ki je vložen po določenem roku. Zakon samo v zvezi z odgovorom ureja tako situacijo, ki pa ni primerna za analogno uporabo glede pritožbe.