lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način
Ker je bilo ugotovljeno, da je bila toženkina pravna prednica lastnica nepremičnine s parc. št..., v sestavu katere je bil tudi sporni del, da sta tožnika leta 1990 kupila le parc. št... brez spornega dela od prodajalcev, ki so to nepremičnino podedovali v 80-tih letih po pokojni R. P., ki pa je navedena obsega obeh sosednjih parcel priznavala (torej je priznavala, da je sporni del v sestavu parc. št..., tožnika pa nista dokazala nobenega v Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih možnega naslova za pridobitev lastnine na spornem delu (členi 20 do 36 ZTLR), tožbeni zahtevek tožnikov nima pravne podlage.
ZPP (1977) člen 382, 382/1, 400, 400/1.ZNP člen 34, 111, 111/2. ZSR člen 18, 18/3, 20.
revizija - dovoljenost revizije zoper odločbe, izdane v stanovanjskih zadevah v nepravdnem postopku - določitev imetnika stanovanjske pravice
Čeprav ne gre za revizijo proti pravnomočni sodbi po 382. členu ZPP, je revizija dovoljena po določilu prvega odstavka 400. člena ZPP v zvezi s 34. členom in z drugim odstavkom 111. člena ZNP, saj gre za revizijo proti odločitvi o stanovanjski pravici. Gre za postopek, ki je bil začet v zvezi z 18. in 20. členom ZSR dne 15.5.1989, torej pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona (SZ, Ur.l. RS št. 18/91 do 23/96). SZ imetništva stanovanjske pravice sicer ne pozna več, a to ne pomeni, da v postopkih, ki so bili začeti pred njegovo uveljavitvijo, ni mogoče odločati o predlogu uporabnika stanovanja, da ga stanodajalec določi za imetnika stanovanjske pravice. Taka določitev se sicer ne more nanašati na obdobje po uveljavitvi SZ, se pa lahko nanaša na obdobje do njegove uveljavitve in na posledice, ki iz tega izvirajo.
Bivanje pri starših, če gre za polnoletno osebo, ni razlog iz 2. odstavka 13. člena Zakona o tujcih, zaradi katerega bi bilo tujcu potrebno daljše prebivanje v Republiki Sloveniji.
Uporaba prostega preudarka je v skladu z določbo 3. odst. 40. čl. ZDS, če je ugotovljeno dejansko stanje (pravnomočno obsojen na 4 leta zapora), subsumirano z zakonskim dejanskim stanjem (nevarnost za javni red - 8. tč. 10. čl. ZDS).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - povrnitev bodoče škode
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bila tožnica dne 2.9.1992 udeležena v prometni nesreči, da je v zvezi s tem trpela škodo in da sta zanjo odgovorna zavarovanka prvotožene stranke do 40 % in zavarovanec drugotožene stranke do 60 %. Tožnici je prisodilo odškodnino iz naslova premoženjske škode na avtomobilu 114.409,00 tolarjev. Iz naslova nepremoženjske škode pa jih je prisodilo za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem 600.000,00 tolarjev, za strah 100.000,00 tolarjev in za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti 1.500.000,00 tolarjev. Ker je revizijsko sodišče ob upoštevanju materialnega prava ugotovilo, da bi za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti zadoščalo 800.000,00 tolarjev, je reviziji drugotožene stranke v tem delu ugodilo in njeno dolžnost plačila ob 60 % odgovornosti znižalo za 420.000,00 tolarjev.
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - obresti od vnaprej plačane kupnine
Odločitev sodišč prve in druge stopnje temelji na določilu 26. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77 in 29/86 v zvezi z 31. členom zakona o trgovini - Ur. list RS, št.
18/93). Člen 26. citiranega zakona določa, da je prodajalec, ki kupcu izrecno ali molče postavi kot pogoj za prodajo blaga vnaprejšnje plačilo določenega dela kupnine, dolžan ob dobavi blaga pri končnem obračunu priznati oziroma obračunati od plačanega zneska najmanj take obresti, kot jih dajejo banke varčevalcem za hranilne vloge na vpogled.
Revizijska izvajanja, češ da bi morala tožnica dokazati tudi špekulativno ravnanje toženke, da bi nastala njena obveznost plačila obresti, so pravno zmotna, ker navedena okolnost ni predpostavka 26. člena zakona o blagovnem prometu.
dvostranske pogodbe - razveza kupoprodajne pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - kdaj pogodbe ni mogoče razdreti - neupravičena pridobitev
Pravdni stranki sta kupoprodajno pogodbo z dne 4.3. oziroma 10.3.1988 obojestransko v celoti izpolnili. Po določilu 131. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pa pogodbe ni mogoče razdreti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti. To pomeni, da pogodbe ni mogoče razdreti, kadar je obojestransko v celoti izpolnjena. Razveza pogodbe je možna samo zaradi neizpolnitve (124. člen ZOR in naslednji) ali zaradi spremenjenih okoliščin (133. člen ZOR in naslednji). Toda ugotovljeno dejansko stanje v tem primeru ni potrdilo obstoj okoliščin, ki so predpostavke za razvezo pogodbe po katerem od navedenih zakonitih določil.
obnova postopka denacionalizacije - uvedba obnove postopka - nova dejstva
Nova dejstva, navajana v obnovi postopka, ki niso sestavni del prejšnjega dejanskega stanja (se ne nanašajo na akt podržavljenja zahtevanih zemljišč o denacionalizaciji, ampak na razpolaganje s temi zemljišči v času po podržavljenju), ne morejo spremeniti odločilnega dejstva, ugotovljenega v prejšnjem postopku in sicer, da so zemljišča prešla v državno last na podlagi pravnega posla.
revizija - dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
V drugem odstavku 186. člena ZPP in drugem odstavku 40. člena ZPP predpisano ravnanje stranke, ki vlaga tožbo, je treba v okviru dovoljenosti revizije smatrati za obvezno sestavino tožbe. Če stranka ne ravna tako, ima izostanek navedbe vrednosti spora za posledico nedovoljenost revizije (tretji odstavek 382. člena ZPP).
Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 14, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29. Zakon o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo (ZSKP) člen 60, 204, 215.
uporaba Zakona o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo kot pravnih pravil
Temeljne procesne garancije obdolžencev v kazenskem postopku je poznal Zakon o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo (ZSKP), ki se ga je lahko na podlagi določb odloka o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorju in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku (Uradni list DFJ št. 4/45 z dne 3.2.1945), uporabljalo kot pravna pravila, ker niso nasprotovale pravnemu redu Jugoslavije in njenih republik.
Po določilu 58. člena ZSR stanovanjsko razmerje preneha iz več razlogov: bodisi zato, ker je imetnik stanovanjske pravice z drugimi družinskimi člani nehal uporabljati stanovanje in več kot 6 mesecev ni stanoval v njem; bodisi zato, ker je stanovanje v celoti oddal podstanovalcem; ali zato, ker ga uporablja oseba, ki ni uporabnik stanovanja. V zadnjih dveh primerih gre za situacijo, ko imetnik stanovanjske pravice izkorišča trajno naravo stanovanjske pravice za pridobivanje neupravičene premoženjske koristi in stanovanjsko razmerje preneha takoj, saj čakanje na potek 6 mesecev nima pomena.
kupna pogodba - izročitev stvari kupcu - pridobitev pravice razpolaganja oziroma lastninske pravice - izročitev prometnega dovoljenja
Po 454. členu Zakona o obligacijskih razmerjih mora kupec prodajalcu izročiti stvar tako, da bo ta lahko pridobil lastninsko pravico na prodani stvari. Ker je bil toženec že pravnomočno obsojen na izročitev stvari, to je avtomobila, je utemeljen tudi tožbeni zahtevek na izročitev prometnega dovoljenja. Gre za listino, brez katere ni mogoče izvrševati vseh lastninskopravnih upravičenj na prodanem avtomobilu.
Zadolžnica je potrdilo, da se je stranka zavezala za določeno denarno izpolnitev. Je pisna izjava dolžnika, v kateri sporoča, da je upniku zavezan za določeno izpolnitev. Zadolžnica ni vrednostni papir. Zato je sodišče moralo ugotavljati ali je bila pravna podlaga za takšno zavezo veljavna ali ne (51. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR), in zaradi opredelitve, za kakšno pogodbo je v posameznem primeru šlo.
SZ člen 117, 117/1, 119.ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.
privatizacija stanovanj - pravna narava pisne privolitve po 117 čl. SZ - plačilo pogodbene cene s popustom - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delež zakonca
Pisna privolitev po 117. členu SZ sama po sebi ne pomeni darilne pogodbe, prav tako pa tudi ne kakšnega drugega pravnega posla civilnega prava.
Po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, preč.b., v nadaljevanju ZZZDR) je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v navedenem času, njuno skupno premoženje. Ni pomembno, ali sta ga dobila po tržni ali kakšni drugi ceni. Pomemben je čas pridobitve in vir sredstev, s katerimi je bilo pridobljeno. Prav tako ni pomembno, kdo od zakoncev je formalni pridobitelj (kupec).
Omejitev obiskov in dopisovanja se lahko izreče za časovno določeno obdobje tudi s popolno prepovedjo oddajanja in sprejemanja pisnih pošiljk in sprejemanja obiskov, lahko pa se takšna prepoved omeji na določene osebe ali na eno od obeh pravic ali pa se obiski skrajšajo oziroma zmanjša njihovo število ali omeji pošiljanje pisanj in podobno.
časovna veljavnost Zakona o stanovanjskih razmerjih in Stanovanjskega zakona glede na datum sprožitve spora - prehodne in končne določbe - pridobitev stanovanjske pravice - določitev imetnika pravice uporabe v hiši, ki je skupno premoženje razvezanih zakoncev, v nepravdnem postopku - zagotovitev najpotrebnejših prostorov
Glede na jasno prehodno določbo 158. člena SZ, novega zakona ni mogoče uporabiti v sporih, ki so bili sproženi pred njegovo uveljavitvijo.
Ker stanovanjske potrebe nasprotne udeleženke niso večje od predlagateljevih, ker je predlagatelj lastnik kmetije, na kateri stoji hiša s spornim stanovanjem in ker je izkazal interes za izboljšanje razmer na svoji kmetiji, je prvo sodišče pravilno uporabilo materialnopravne določbe 17. člena ZSR v zvezi z 8. členom ZSR, ko je predlagatelja določilo za imetnika pravice uporabe stanovanja, v skladu z določbo četrtega odstavka 17. člena ZSR pa mu je tudi pravilno naložilo, da mora nasprotni udeleženki priskrbeti najpotrebnejše prostore.