ZOR člen 200, 203, 277. ZPP (1977) člen 337, 337/1.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode - tek zamudnih obresti - pismena izdelava in vročitev sodbe - prekoračitev roka za izdelavo sodbe
Po določilu prvega odstavka 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) mora povzročitelj škode povrniti oškodovancu pravično denarno odškodnino. Takšna odškodnina pa je tista, pri odmeri katere je bil ustrezno upoštevan pomen prizadete dobrine in namen same odškodnine. Odmera odškodnine mora tako upoštevati vse specifične okolnosti posameznega oškodovanca, med drugim trajanje in intenzivnost bolečin (telesnih ali duševnih) in ostale, pa tudi širše okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo zlasti ob medsebojnem razmerju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Pravilno vrednotenje vseh ugotovljenih okoliščin po določbah 200. in 203. člena ZOR utemeljuje po presoji revizijskega sodišča odmero odškodnine za telesne bolečine v višini 1,500.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika pa v višini 4,000.000,00 SIT. Taka odmera odškodnin ustrezno upošteva pri telesnih bolečinah trajanje in stopnjo telesnih bolečin, ki jih je tožnik trpel med zdravljenjem, telesnih nevšečnosti in bodoče telesne bolečine, upoštevajoč pri tem, da je bil tožnik ob nezgodi star šele 19 let, pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa med drugim obseg okvare (tožnik ni več sposoben za opravljanje težjih fizičnih del, ki so združena z dvigovanjem ali prenašanjem težjih bremen, ne more opravljati del v forsiranem predklonu, težave ima pri daljšem sedenju in ni več sposoben tistih športnih rekreacij, pri katerih je potrebno tekanje, skakanje in podobno) in tudi dolžino trajanja te škode glede na že navedeno tožnikovo mladost ob poškodbi.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike (vojaška oseba) - nevarnost za obrambo države
Sprejem prosilca v državljanstvo zaradi njegove strokovne usposobljenosti, pridobljenem znanju in narave dela, ki ga je opravljal v JLA, tudi če pri sami agresiji neposredno ni sodeloval, lahko predstavlja nevarnost za obrambo države.
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - obresti od vnaprej plačane kupnine
Odločitev sodišč prve in druge stopnje temelji na določilu 26. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77 in 29/86 v zvezi z 31. členom zakona o trgovini - Ur. list RS, št.
18/93). Člen 26. citiranega zakona določa, da je prodajalec, ki kupcu izrecno ali molče postavi kot pogoj za prodajo blaga vnaprejšnje plačilo določenega dela kupnine, dolžan ob dobavi blaga pri končnem obračunu priznati oziroma obračunati od plačanega zneska najmanj take obresti, kot jih dajejo banke varčevalcem za hranilne vloge na vpogled.
Revizijska izvajanja, češ da bi morala tožnica dokazati tudi špekulativno ravnanje toženke, da bi nastala njena obveznost plačila obresti, so pravno zmotna, ker navedena okolnost ni predpostavka 26. člena zakona o blagovnem prometu.
kupoprodajna pogodba - nakup avtomobila - izstavitev listine zaradi registracije vozila - pasivna legitimacija
Prodaja je urejena v Zakonu o obligacijskih razmerjih in kot vsak obligacijski posel učinkuje samo med pogodbenima strankama. Zato je sodišče druge stopnje pravilno razsodilo, da tožnica ni v pravnem razmerju s tretjetožencem (ki je bil prvi lastnik avtomobila) in ničesar ne more zahtevati od njega, pa čeprav je bil nekoč lastnik sedaj njenega avtomobila. Če je tožnica lastnica avtomobila, ki ga je bila kupila zato, da ga bo uporabljala za vožnje, pa sedaj tega ne more, ima nedvomno pravico izbirati različne ukrepe, toda le nasproti tistemu, s katerim je sklenila pogodbo, torej proti prvotoženemu (ki je avto prodal njej). Samo z njim je v pravnem razmerju in samo z njim bo morala razčistiti sporno ravnanje, ob ugotovitvi nepravilnosti obeh pogodbenih strank pri sklenitvi pogodbe.
pogodba o delu - prepustitev izvršitve posla tretjemu - prenehanje pogodbenega razmerja
Ne gre za prepustitev dokončnega posla tretjemu (610. člen ZOR), kadar tretji kot prevzemnik z naročnikom v dokončanju posla sklene (čeprav v navzočnosti prvega prevzemnika) samostojen dogovor.
Bivanje pri starših, če gre za polnoletno osebo, ni razlog iz 2. odstavka 13. člena Zakona o tujcih, zaradi katerega bi bilo tujcu potrebno daljše prebivanje v Republiki Sloveniji.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način
Ker je bilo ugotovljeno, da je bila toženkina pravna prednica lastnica nepremičnine s parc. št..., v sestavu katere je bil tudi sporni del, da sta tožnika leta 1990 kupila le parc. št... brez spornega dela od prodajalcev, ki so to nepremičnino podedovali v 80-tih letih po pokojni R. P., ki pa je navedena obsega obeh sosednjih parcel priznavala (torej je priznavala, da je sporni del v sestavu parc. št..., tožnika pa nista dokazala nobenega v Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih možnega naslova za pridobitev lastnine na spornem delu (členi 20 do 36 ZTLR), tožbeni zahtevek tožnikov nima pravne podlage.
objektivna odgovornost RS za škodo, ki jo je povzročil pripadnik TO RS - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine ob smrti svojca - osebe, ki imajo pravico do denarne odškodnine
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določila ZOR o objektivni odgovornosti podjetij in drugih pravnih oseb nasproti tretjim (4. odsek, členi 170 in 172). V danem primeru gre za pripadnika TO Republike Slovenije in za odgovornost pravne osebe, ki jo je povzročil njen organ (172. člen ZOR) ter jo je mogoče v določenih primerih razlagati celo širše od odgovornosti za delavca. Ne glede na to sta sodišči pravilno uporabili analogijo z določilom 170. člena ZOR, po kateri odgovarja pravna oseba za svoje delavce in druge ljudi, ki opravljajo posle zanjo tedaj, ko krivdno povzročijo škodo pri delu ali v zvezi z delom.
Odškodnina staršem vsakemu 2.000.000,00 SIT in sestri 1.600.000,00 SIT je pravična in je v skladu s podobnimi primeri v sodni praksi za duševne bolečine staršev in sestre ob smrti svojca za tiste primere, ko gre za smrt mladega človeka, ki je še živel s svojo prvo družino. Višina odškodnine nikakor ni pretirana ob dodatni ugotovitvi sodišč, da se v duševnem trpljenju staršev izraža tudi spoznanje, da jima sin v bodočem življenju, zlasti v dobi ostarelosti, ne bo mogel nuditi pomoči in tolažbe ter ju razveseljevati s svojimi vnuki.
ZPP (1977) člen 382, 382/1, 400, 400/1.ZNP člen 34, 111, 111/2. ZSR člen 18, 18/3, 20.
revizija - dovoljenost revizije zoper odločbe, izdane v stanovanjskih zadevah v nepravdnem postopku - določitev imetnika stanovanjske pravice
Čeprav ne gre za revizijo proti pravnomočni sodbi po 382. členu ZPP, je revizija dovoljena po določilu prvega odstavka 400. člena ZPP v zvezi s 34. členom in z drugim odstavkom 111. člena ZNP, saj gre za revizijo proti odločitvi o stanovanjski pravici. Gre za postopek, ki je bil začet v zvezi z 18. in 20. členom ZSR dne 15.5.1989, torej pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona (SZ, Ur.l. RS št. 18/91 do 23/96). SZ imetništva stanovanjske pravice sicer ne pozna več, a to ne pomeni, da v postopkih, ki so bili začeti pred njegovo uveljavitvijo, ni mogoče odločati o predlogu uporabnika stanovanja, da ga stanodajalec določi za imetnika stanovanjske pravice. Taka določitev se sicer ne more nanašati na obdobje po uveljavitvi SZ, se pa lahko nanaša na obdobje do njegove uveljavitve in na posledice, ki iz tega izvirajo.
združitev in izločitev postopka - izločitev postopka
Senat okrožnega sodišča, ki so ga sestavljali trije sodniki, je bil glede na določbo 6. odstavka 25. člena ZKP pristojen za odločanje zunaj glavne obravnave o predlogu okrožnega državnega tožilca za izločitev kazenskega postopka.
časovna veljavnost Zakona o stanovanjskih razmerjih in Stanovanjskega zakona glede na datum sprožitve spora - prehodne in končne določbe - pridobitev stanovanjske pravice - določitev imetnika pravice uporabe v hiši, ki je skupno premoženje razvezanih zakoncev, v nepravdnem postopku - zagotovitev najpotrebnejših prostorov
Glede na jasno prehodno določbo 158. člena SZ, novega zakona ni mogoče uporabiti v sporih, ki so bili sproženi pred njegovo uveljavitvijo.
Ker stanovanjske potrebe nasprotne udeleženke niso večje od predlagateljevih, ker je predlagatelj lastnik kmetije, na kateri stoji hiša s spornim stanovanjem in ker je izkazal interes za izboljšanje razmer na svoji kmetiji, je prvo sodišče pravilno uporabilo materialnopravne določbe 17. člena ZSR v zvezi z 8. členom ZSR, ko je predlagatelja določilo za imetnika pravice uporabe stanovanja, v skladu z določbo četrtega odstavka 17. člena ZSR pa mu je tudi pravilno naložilo, da mora nasprotni udeleženki priskrbeti najpotrebnejše prostore.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - gradnja na tujem zemljišču - pridobitev lastninske pravice
Rok za vložitev ZVZ je tri mesece od dneva, določenega v 2. odst. 401. člena ZPP (1. odst. 401. člena ZPP). To je najdaljši možni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Tretji odst. 401. člena ZPP v situacijah, navedenih v njem, rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz 1. odst. 401. člena ZPP skrajšuje, ne pa podaljšuje.
Z graditvijo na tujem zemljišču v družbeni lasti ni mogoče pridobiti lastninske pravice.
Instituta civilnega prava o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču ni mogoče uporabiti za uveljavitev pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini.
Zadolžnica je potrdilo, da se je stranka zavezala za določeno denarno izpolnitev. Je pisna izjava dolžnika, v kateri sporoča, da je upniku zavezan za določeno izpolnitev. Zadolžnica ni vrednostni papir. Zato je sodišče moralo ugotavljati ali je bila pravna podlaga za takšno zavezo veljavna ali ne (51. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR), in zaradi opredelitve, za kakšno pogodbo je v posameznem primeru šlo.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 14, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29. Zakon o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo (ZSKP) člen 60, 204, 215.
uporaba Zakona o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo kot pravnih pravil
Temeljne procesne garancije obdolžencev v kazenskem postopku je poznal Zakon o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo (ZSKP), ki se ga je lahko na podlagi določb odloka o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorju in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku (Uradni list DFJ št. 4/45 z dne 3.2.1945), uporabljalo kot pravna pravila, ker niso nasprotovale pravnemu redu Jugoslavije in njenih republik.
Napaka pri računski operaciji (seštevanju) pomeni očitno računsko pomoto v smislu določbe 1. odstavka 365. člena ZKP, ki, glede na to, da je razlika minimalna, ni vplivala niti na pravno opredelitev kaznivega dejanja niti na izrečeno sankcijo. Takšno očitno računsko pomoto je sodišče prve stopnje upravičeno (oziroma dolžno) odpraviti tudi po uradni dolžnosti, vsak čas, torej tudi po pravnomočnosti sodbe.