KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21977
ZKP člen 150, 371, 371/1-8, 420, 420/2.KZ člen 196, 196/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - konoplja - nedovoljeni dokazi - strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave - poročilo tajnega policijskega sodelavca kot dokaz
Sklepu v izpodbijani pravnomočni sodbi, da gre glede na vsebino strokovnega mnenja in količino marihuane (970,7 g) za mamilo, ni mogoče odrekati razumne presoje: sodišče je namreč v sodbi na podlagi strokovnega mnenja CTKP ugotovilo, da je zasežena snov, ki je bila predmet prodaje, konoplja, višje sodišče pa je tudi izrečno zapisalo, da poznamo samo eno vrsto konoplje, to je konopljo z latinskim imenom Cannabis Sativa L., ki pa nedvomno vsebuje psihoaktivne komponente THC, ki je proglašena za mamilo, ter poudarilo, da je šlo za sorazmerno veliko količino rastlinskih vršičkov konoplje, ki vsebujejo prepovedane substance.
Strokovnega mnenja Centra za kriminalističnotehnične preiskave ni mogoče enačiti z izvedenskim mnenjem, treba pa ga je presojati kot vsak drug dokaz.
plačilo carine - ugotavljanje carinske vrednosti blaga - stroški embalaže
Po določbi 4. člena CZ so carinsko blago vse stvari, ki se uvažajo na carinsko območje in niso bile sproščene v prost promet, in vse stvari, za katere se vloži carinska deklaracija za izvoz iz carinskega območja.
CZ (1976) člen 50, 50/1, 50/2. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje, oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994 člen 5, 5/2.
oprostitev plačila carine - pogoji
Če za uvoženo blago, za katero je bila uveljavljena oprostitev plačila carine pod določenimi pogoji, ti pogoji niso izpolnjeni, je podana pravna podlaga za obračun carine.
pripor - sklep o odreditvi pripora - utemeljen sum - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obrazložitev sklepa o odreditvi pripora glede razlogov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, se ne more omejiti le na naštevanje zbranih dokazov in podatkov, ampak mora z oceno njihove vsebine ugotoviti in obrazložiti utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
S tem ko zagovornika v zahtevi za varstvo zakonitosti ponujata stališče, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo in ustrezno ovrednotilo okoliščin, pomembnih pri izbiri kazenske sankcije, uveljavljata razlog, ki ni podlaga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
CZ (1976) člen 50, 50/2, 272, 274. CZ člen 182. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oz. določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994 člen 5.
carinske oprostitve - uvoz blaga z obveznostjo izvoza nazaj v tujino
Namen poznejšega preverjanja podatkov je ugotoviti, ali je uvoznik glede na uvozno carinsko deklaracijo, po kateri je uvozil blago brez plačila carine, svojo obveznost v roku in vrednosti tudi izpolnil. Pooblastilo za poznejše preverjanje podatkov, od katerih je odvisen obračun carine, daje carinskim organom Carinski zakon v določbi 274. člena.
ZPP člen 319/1, 367/1 in 2.ZOR člen 12, 17/1, 186, 189, 200, 203, 277, 394, 919, 919/1, 919/3.URS člen 14, 22.
dovoljenost revizije - nepopolna revizija - zavrženje revizije - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO - načelno pravno mnenje - enotna sodna praksa
Po 189. členu ZOR se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, zato pride do časovnega zamika od nastanka škode do trenutka, ko je odškodnina določena. Če bi sodišče prisodilo tožniku obresti po ZPOMZO od trenutka nastanka škode, bi šlo za dvakratno valorizacijo.
ZOR člen 199.ZPP člen 310, 310/1, 324, 324/3, 367, 384.
povrnitev negmotne škode - objava sodbe ali popravka - dopolnitev revizije - vsebina izreka sodbe - obseg objave sodbe - objava sodb sodišč vseh treh stopenj
Konkretne okoliščine obravnavane zadeve pri prvem preskusu po 199. členu ZOR v zvezi z drugim odstavkom 200. člena ZOR ne narekujejo in ne upravičujejo objave celotnih pisnih sodb vseh treh stopenj v medijih, ki so navedeni v 1. do vključno 7. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje. Enak odgovor da tudi drugi navedeni preskus. Objava pisnih sodb sodišč vseh treh stopenj (prvostopenjskega, pritožbenega in revizijskega) v celoti, torej njihovih popolnih vsebin od uvoda do konca obrazložitve, bi bila (glede na objektivno pomembnost spora in vsebine sodb) tudi v nasprotju z interesom javnosti, da je o taki pravnomočni in dokončni sodbi obveščena. Po presoji revizijskega sodišča pravilna uporaba 199. člena ZOR zato narekuje objavo sodbe v časnikih, ki so navedeni v 1. do vključno 7. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, le v takem obsegu, da so odločbe vseh treh stopenj povsem individualizirane, da so širši javnosti znane pravdne stranke, med katerimi je tekel spor in da je širši javnosti v celoti sporočena vsebina pravnomočne sodbe, kakršna je obstala po odločitvi revizijskega sodišča.
ZPP člen 2, 2/1, 182, 182/3, 182/4, 189, 189/2, 374, 374/2.ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 214, 216.URS člen 22.
dovoljenost revizije - pravni interes za vložitev revizije - plačilo odškodnine po pravnomočni sodbi - vrnitev dela odškodnine zaradi spremembe višine odškodnine z revizijsko odločbo - eventualna kumulacija zahtevkov iz naslova odškodnine - višina denarne odškodnine - povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Toženec, ki je po pravnomočni sodbi poravnal vso tožniku prisojeno odškodnino, ima pravni interes za vložitev revizije.
Če postavi tožnik več odškodninskih zahtevkov v zvezi s škodo iz enega škodnega dogodka, ki se razlikujejo le po višini glavnice in obdobja teka zamudnih obresti, obravnava sodišče to kot en zahtevek pri čemer odloča o najvišje postavljenem zahtevku tako glede plačila glavnice kakor tudi glede višine obresti in njihovega teka.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - prepovedan prehod čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne drži trditev, da s kaznivim dejanjem prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. odstavku 311. člena KZ ne more priti do ogrožanja varnosti ljudi, saj da gre za kaznivo dejanje, pri katerem ni oškodovanca in je varstveni objekt pravni red Republike Slovenije. Tako naziranje je zmotno, kajti tudi s tem kaznivim dejanjem je v določenih okoliščinah, v katerih je izvršeno, mogoče ogroziti varnost ljudi.
Sodišče je pri presoji sorazmernosti med priporom in nevarnostjo ponovitve kaznivih dejanj, do katere bi prišlo v primeru izpustitve obtoženega na prostost, upoštevalo način izvršitve konkretnih kaznivih dejanj po 3. odstavku 311. člena KZ, to je prevoz tujcev v slabih razmerah, njihovo zapustitev v povsem neznanem okolju brez sredstev za preživljanje in dejstvo, da so za prevoz plačali v primerjavi s splošno znano življenjsko ravnijo v njihovih domovinah ogromne zneske. Zato se z vložnikom ni mogoče strinjati, da v spisu ne obstaja niti en podatek ali kakršenkoli dokaz, ki bi potrjeval zaključek v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za varnost ljudi.
URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 178, 178/7, 331, 331/1, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zaslišanje obremenilnih prič - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker obsojenec po končanem zaslišanju prič na vprašanje sodnika, če ima kaj pripomniti, na izpovedbe prič ni imel pripomb, njegova pravica, da postavlja vprašanja pričam na glavni obravnavi (1. odstavek 331. člena v zvezi s 7. odstavkom 178. člena ZKP), ni bila kršena.
Med toženima strankama ni bila sklenjena zakupna pogodba v skladu z določbami ZKZ 1979. Ne le, da ni bila spoštovana zahtevana obličnost (37. člen) in da ni bil izveden postopek, ki zagotavlja prednostnim upravičencem, da prednostno pravico do zakupa uveljavijo (38. člen v zvezi s 24. do 28. členom ZKZ 1979), ampak pogodba tudi po vsebini ni izpolnjevala zahtev iz 36. člena ZKZ 1979, zlasti ni bila določena višina zakupnine. Pravno razmerje med toženima strankama glede spornih parcel torej ni zakupna pogodba, kakršno določa ZKZ 1979. Samo taka pogodba pa daje zakupniku prednostno pravico do nakupa.
Za zemljiško knjigo je pravnomočna sodba listina, ki ji v zemljiškoknjižnem postopku ni mogoče odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine. To pa pravdnemu sodišču nalaga obveznost, da presodi, ali so izpolnjene vse zahteve, ki jih zakon kot prisilne določa za pravni promet v posameznih primerih. Sodba namreč ne more biti sredstvo, da se zaobidejo prisilni predpisi, ki veljajo za posamezne vrste pravnih poslov. To velja tudi za pravne posle za promet s kmetijskimi zemljišči.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, kar pomeni, da je vložnik zahteve dolžan določno navesti razlog, s katerim izpodbija pravnomočno sodbo in ga tudi obrazložiti.
Z lastno presojo obsojenčevega zagovora in dokazov, predvsem izpovedbe priče E.K. in na podlagi tega s trditvijo, da v spisu ni dovolj dokazov za obsojenčevo krivdo in da je izvedene dokaze izpodbijana sodba "napačno tolmačila", zahteva napada dejanske ugotovitve in zaključke sodišča. S tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katere pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - psihična pomoč
Po izvršitvi kaznivega dejanja oziroma potem, ko je prepovedana posledica že nastopila, pomoč ni več možna, razen v primeru psihične pomoči, ko je bila naknadna pomoč vnaprej obljubljena. Za tak primer gre v situaciji, ko je obdolženka potem, ko je temeljno kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo že bilo dokončano, ob slovensko hrvaški državni meji prevzela in nato odpeljala v smeri proti L. tri prebežnike in je to storila "po predhodnem dogovoru z neugotovljenim moškim".
plačilo carine - carinsko blago - ugotavljanje carinske vrednosti blaga
Po določbi 4.člena CZ so carinsko blago vse stvari, ki se uvažajo na na carinsko območje in niso bile sproščene v prost promet in vse stvari, za katere se vloži carinska deklaracija za izvoz iz carinskega območja.