ZIZ člen 71, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271, 271/1, 271/2. URS člen 22.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - odlog izvršitve odločbe - neprimerno sredstvo zavarovanja
Ni dovolj, da tožeča stranka v predlogu izkaže pogoje za začasno odredbo, pač pa mora predlagati takšno sredstvo zavarovanja, s katerim je mogoče doseči namen zavarovanja. Z začasno odredbo v delovnem sporu ni mogoče zahtevati odložitve izvršitve sodne odločbe, saj bi to pomenilo izigravanje učinkovitosti sodnega varstva. Začasna odredba sama po sebi tudi ni primeren instrument za zadržanje izvršitve druge (pravnomočne) sodbe. Pravilna pot je predlog za odlog izvršbe pod pogoji iz 71. člena ZIZ. Namen zavarovanja bi lahko tožeča stranka dosegla z začasno odredbo, ki bi urejala varovanje premoženja tožene stranke in prepoved razpolaganja s premoženjem tožene stranke, s čimer bi bilo tožeči stranki omogočeno kasnejše poplačilo vtoževane denarne terjatve. Predlagana začasna odredba pa tega cilja ne zasleduje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9. ZDSS-1 člen 41, 41/2. ZZSDT člen 6. ZDR-1 člen 23, 23/1.
elementi delovnega razmerja - zaslišanje preko videokonference - bolezen - pogodba o opravljanju storitev
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni ugodilo tožnikovemu predlogu za zaslišanje preko videokonference. Tožnik je namreč dan pred narokom sodišče obvestil, da se zaradi bolezni zaslišanja ne more udeležiti naroka niti preko videokonference, ker je preslaboten. Njegov pooblaščenec je kot dokaz predložil dve listini v tujem jeziku, ki naj bi dokazovali njegovo bolezen. Trdil pa ni, da je njegova bolezen nenadna in nepredvidljiva, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpeljalo razpisani narok.
Tožnik je imel, kot samostojni podjetnik, s toženko sklenjeno pogodbo o storitvah. Dela ni opravljal v poslovnih prostorih toženke, ampak v Ruski federaciji. Ni bil zavezan k spoštovanju delovnega časa toženke, prav tako toženka njegovega dela ni nadzirala. Za opravljene storitve, pri čemer ni bilo pomembno, ali jih je opravil sam, ali zanj kdo drugi, je prejemal mesečno plačilo. Ker tožnik ni podal konkretnih trditev o organizaciji delovnega procesa pri toženki, niti o dinamiki in nadzoru njegovega dela ter podrejanja navodilom za delo toženke, sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh elementov delovnega razmerja (saj očitno ni delal po navodilih in nadzorom toženke).
priznanje pravic iz delovnega razmerja - vmesna zaposlitev - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije
Delavcu, ki si v času po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu zagotovi drugo zaposlitev oziroma samozaposlitev, za to obdobje ni mogoče priznati še delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem mu je predhodno nezakonito prenehalo delovno razmerje.
ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - oprostitev plačila sodne takse - napačna opravilna številka - vročanje taksnega opomina pooblaščencu - skrbnost stranke
Ker sodišče prve stopnje po nepravilno podani vlogi za taksno oprostitev, ki jo je treba pripisati premajhni skrbnosti tožnice, ni moglo ugotoviti, da se nanaša na obravnavano pravdno zadevo, je pravilno štelo, da tožnica v postavljenem roku ni podala vloge za taksno oprostitev niti plačala sodne takse za tožbo.
ZD člen 67, 67/1, 67/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neveljavnost oporoke - neveljavna razpolaganja v pisni oporoki pred pričami - priče pri oporoki - relativna nesposobnost biti oporočna priča - oporočni dedič - zakoniti dedič
Oporočna priča, ki naj bi bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje teta oporočnega dediča, ne sodi v krog relativno nesposobnih oseb biti priča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00086834
ZUreP-2 člen 206, 206/3, 206/3-3, 207, 207/6. ZPP člen 24, 24/3. OZ člen 190.
razlastitev nepremičnine - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - razlastitev s plačilom odškodnine - višina odškodnine - oblike odškodnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve - sporazum o odškodnini ali nadomestilu - verzijski zahtevek
Oblike odškodnine za razlaščeno nepremičnino, ki jih je skladno s šestim odstavkom 207. člena ZUreP-2 mogoče zahtevati v nepravdnem postopku, določa 206. člen ZUreP-2. Ta v 3. točki tretjega odstavka med oblike odškodnine zaradi razlastitve uvršča tudi nadomestilo za škodo zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini. Določba bi bila uporabljiva, če bi tožnica kumulativno izpolnjevala dva pogoja - morala bi biti poslovni subjekt in opravljati poslovno dejavnost.
V sodni praksi VSRS ni zaslediti stališča, za kakršnega se zavzema tožnica, da bi odškodnina zaradi izgubljenega dobička zaradi razlastitve po ZUreP-2 pripadala tudi fizičnim osebam, ki na razlaščeni nepremičnini niso opravljale poslovne dejavnosti. Upoštevaje izpostavljeno zakonsko podlago in sodno prakso VSRS, takšnim razlaščencem ne pripada odškodnina iz obravnavanega naslova.
rubež in prenos terjatve - prenos terjatve namesto plačila - presoja obstoja terjatve
Izvršilno sodišče se v primeru dovolitve izvršbe z rubežem terjatve ni upravičeno spuščati v vsebinsko presojo obstoja zarubljene terjatve. Niti s sklepom o rubežu terjatve niti s sklepom o njenem prenosu o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika ni vsebinsko odločeno, saj to ni namen postopka izvršbe z rubežem in prenosom terjatve. Rubež in prenos terjatve v izvršilnem postopku namreč predstavlja zgolj sredstvo izvršbe, od uspeha katerega je odvisno, ali bo upnik z njim poplačan.
OZ člen 13, 131, 168, 169, 190, 1035, 1041, 1041/2.
tožba na plačilo odškodnine - premoženjska škoda - protipravno ravnanje - odvzem stvari - vrnitev stroja - finančni leasing - asignacijska pogodba - rok plačila - pridržek lastninske pravice na premičnini - lastninska pravica na stvari - ugovor zastaranja - gospodarski subjekt - izgubljeni dobiček - navadna škoda - neupravičena obogatitev
Asignacija ne povzroči spremembe upnika ali dolžnika: asignant ne prevzame asignantovega dolga do asignatarja.
Ker tožnik ni plačal preostanka kupnine, kot je bilo dogovorjeno z Nakazilom, bi mu morala tožena stranka dati dodaten rok za izpolnitev, nato pa zahtevati izpolnitev od leasingodajalca.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ). Tožnik ni zatrjeval in dokazoval, da je bager, ko ga je imel v posesti, oddajal v najem ali kako drugače služil z njim na trgu, niti, da je to nameraval, pa mu je bilo zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke to onemogočeno. Gola možnost, da se bager lahko oddaja, za prisojo odškodnine ne zadostuje.
prekinitev postopka in napotitev na pravdo - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - delitev solastnine - darilna pogodba - skupno premoženje zakoncev - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju
Ne glede na to, ali je solastninski delež glede nepremičnine, ki je predmet delitve, predlagateljica pridobila na podlagi darilne pogodbe ali pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja, solastninski delež ne sodi v skupno premoženje nje in prvega nasprotnega udeleženca kot (nekdanjega) zakonca. Morebiten spor o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem zato ne more biti razlog za prekinitev postopka za delitev solastnine glede te nepremičnine.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - objektivne in subjektivne okoliščine - večkratni povratnik
Po presoji vseh navedenih okoliščin obravnavane zadeve pa je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn. Na to je pravilno sklepalo na podlagi obsojenčeve predkaznovanosti, ko ni moglo prezreti, da gre pri obsojencu za povratnika, ki je bil že devetkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, ki jih je kontinuirano izvrševal v obdobju vse od leta 2007 dalje in jih je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v točki 4 izpodbijane sodbe. Obsojencu so bile izrečene tako pogojne obsodbe kot tudi zaporne kazni, v enem primeru je bila zaporna kazen obsojencu spremenjena tudi v predlagan alternativni način izvršitve kazni, kar vse pa obsojenca ni odvrnilo od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Ni namreč prezreti, da je obdolženi po pravnomočni obsodbi v obravnavani kazenski zadevi, storil še več novih kaznivih dejanj, za katere je bil pravnomočno obsojen. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo navedbam pritožbe, da delo v splošno korist obsojenca odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj ter vpliva na njegovo resocializacijo.
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve - pogoji za začasno odredbo - razlogi za začasno odredbo - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda
Subjektivna nevarnost mora temeljiti na dolžnikovih ravnanjih in mora biti konkretna. Upnik mora izkazati dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za uspešno uveljavljanje denarne terjatve.
Sodišče je zaključilo, da je soposest stanovanja potekala na način, da je toženec o svojem nameravanem prihodu obvestil tožnico, ki je njegovo voljo spoštovala. Gre torej za način souporabe stanovanja in se obvestilo o uporabi nanaša na samo vsebino posesti, tožnica pa ima pravico do varstva soposesti na način in v obliki kot jo je imela pred motilnim ravnanjem. Zato je odločitev sodišča o vzpostavitvi v prejšnje stanje tudi v tem delu pravilna.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
evropski nalog za izvršbo - pogoji za izdajo - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - nesporni zahtevek
Predpostavka za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo po Uredbi je, da gre za nesporen zahtevek. Uredba namreč tako po naslovu kot tudi po vsebini izrecno in jasno velja le za nesporne zahtevke. Po prvem odstavku 3. člena Uredbe se zahtevek šteje za nespornega, če: (a) se je dolžnik izrecno strinjal z njim s pripoznanjem ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena pred sodiščem med postopkom; ali (b) mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora; ali (c) dolžnik ni bil navzoč ali zastopan na obravnavi sodišča glede navedenega zahtevka po tem, ko je na začetku ugovarjal zahtevku med sodnim postopkom, če tako ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnik v skladu z zakonodajo države članice izvora; ali (d) se je dolžnik izrecno strinjal z njim v javni listini.
pravnomočnost odločitve o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - povrnitev pravdnih stroškov - poseben sklep o stroških postopka - posebni naknadni sklep o stroških - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - izrek sodbe - stroški po temelju - delež stroškov - nepopoln izrek o stroških - vsebina obrazložitve sodbe - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - načelo uspeha v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - povračilo razlike stroškov postopka v primeru uspeha
Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da prvo sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer odloči katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari pa izda sklep o višini stroškov. V takšnem 'naknadnem' sklepu o stroških prvo sodišče ugotovi obseg potrebnih stroškov in njihovo višino zgolj odmeri, ne odloča pa o temelju oziroma o tem, kdo je dolžan povrniti potrebne stroške in v kakšnem deležu, saj je o tem odločeno že v odločbi, s katero se je postopek končal.
Če je toženka menila, da je odločitev zmotna in bi morala sodba glede temelja stroškov vsebovati tudi zavezo tožnice v razmerju do nje, bi morala sprejeto odločitev izpodbijati s pritožbo zoper sodbo ali pa predlagati v zakonsko določenem roku predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, pa tega ni. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom (upoštevajoč sicer v obrazložitvi sodbe ugotovljen uspeh tožnice) utemeljeno odločilo zgolj o višini pravdnih stroškov tožnice, ki ji jih mora povrniti toženka.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - fiktiven razlog - pogodba o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica ni nadomeščala C. C., saj je slednja, preden je dne 1. 8. 2021 prišlo do mirovanja njenih pravic iz delovnega razmerja opravljala delo vodje sektorja, tožnica pa je opravljala delovne naloge na področju prenosa stanovanj in stanovanjske problematike, potreba po opravljanju teh nalog pa je bila trajne narave. Ker je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 2. točki prvega odstavka 68. člena Zakona o javnih uslužbencih fiktiven, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je na podlagi 56. člena ZDR-1 prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi v nedoločen čas.
odločitev o stroških pravdnega postopka - popravni sklep o stroških postopka - formalna pravnomočnost
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo postopek za popravo sklepa in na ta (procesni) način poskušalo spremeniti vsebinsko napačno odločitev o stroških.
ZJU-B člen 85. ZJU člen 24, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 128, 128/1, 128/6, 129. URS člen 2, 22.
disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja
Enotno stališče sodne prakse je, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve organa druge stopnje, tako stališče pa ni v neskladju z določbo 129. člena ZJU, po kateri vodi disciplinski postopek predstojnik oziroma od njega imenovana komisija. Ni mogoče slediti stališču, da postopek pred komisijo za pritožbe, ki odloča o pritožbi zoper odločitev predstojnika o disciplinski odgovornosti, ni del disciplinskega postopka, temveč povsem samostojen in od disciplinskega postopka ločen postopek.
Tretji odstavek 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski okvir določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, saj določa dodaten pogoj pri sofinanciranju iz javnih sredstev, tj. sofinanciranje na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Navedena določba podzakonskega akta je zato v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni. Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis), saj je vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih). V tem primeru dodatni pogoj pogojuje uporabo inštituta exceptio illegalis in je sodišče prve stopnje utemeljeno izključilo uporabo 5. člena Pravilnika.
Ključna za presojo je ugotovitev, da državnega tekmovanja iz znanja ... ni financirala le pravna oseba zasebnega prava (društvo), temveč se je izvedlo s pomočjo javnih sredstev (z zagotovitvijo prostorov, opreme, nadzornega učitelja v javnem zavodu).
kraj storitve prekrška - prekoračitev hitrosti - naselje - zahteva za sodno varstvo - pravica do izjave
Na fotografiji so vsi potrebni podatki, s katerimi je mogoče konkretizirano in individualizirano opredeliti dejanje, ki se ga očita storilcu. Zgolj nestrinjanje storilca s takšno meritvijo pa ne more vplivati na zakonitost postopka in tako pridobljenih podatkov. Pravilna pa je tudi presoja prvostopenjskega sodišča, da določbe 17. člena Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu ni mogoče razumeti tako, da bi na fotografiji morale biti razvidne oznake ali table, ki označujejo začetek/konec naselja, temveč zadošča, da je razvidna okolica in razmere na cesti, kar je skladno tudi s prakso, ki jo navede storilec.