ZPP člen 358, 365, 366. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - stroški - nagrada in stroški izvedenca
V Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ni podlage za dvakratno priznanje nagrade za študij iste dokumentacije, ki je bila izvedencem že priznana ob izdelavi osnovnega izvedenskega mnenja. Navedeno pa ne velja za del spisa, ki je na novo nastal v obdobju od izdelave osnovnega izvedenskega mnenja. Ker izvedenci naložene dopolnitve izvedenskega mnenja niso mogli izdelati brez študija novih listin v spisu, jim pripada nagrada za študij spisa v obsegu novega gradiva.
URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 357.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zakonske zamudne obresti - sodba nima razlogov - nejasni razlogi - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ne more preizkusiti - razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča - izrek sklepa
Presoja prekoračitve tožbenega zahtevka se praviloma opravi s primerjavo med tožbenim predlogom in izrekom sodbe, ne pa razlogi.
Prekoračitev tožbenega zahtevka je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki v primeru, da je kvantitativna (če je sodišče prve stopnje odločilo o nečem več, kot je tisto, kar je zahtevala tožeča stranka), utemeljuje zgolj razveljavitev presežka (brez vrnitve v novo sojenje).
stroški pravdnega postopka - primarni in podredni tožbeni zahtevek - delni uspeh v pravdi - povrnitev pravdnih stroškov - določitev vrednosti spornega predmeta - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka
Uspeh tožnice s podrejenim zahtevkom ob neuspehu s primarnim zahtevkom zahteva uporabo pravil za delni uspeh v pravdi. Po določbi drugega odstavka 154. člena ZPP lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.
stvarne napake - jamčevalni zahtevek - notifikacija napak - prekluzivni rok za vložitev tožbe - neupravičena obogatitev - cena, določena s klavzulo ključ v roke
Tožnica je v tem sporu zahtevala odškodnino, ki izvira iz napak opravljenega dela. Zato veljajo posebna pravila o jamčevalnih zahtevkih, ki izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Zato je odpravo škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov. Te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Ena od teh predpostavk je sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem roku.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obvestilo policiji - denarna kazen - izterjava denarne kazni - procesno dokazno breme - materialno dokazno breme - zaslišanje otroka - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ponavljajoče se kršitve - namen denarne kazni - sorazmernost posega
Ni videti razlogov, da tudi denarna kazen, določena za kršitev zapovedane opustitve na podlagi ZPND, ne bi bila izrečena za vsako kršitev zapovedane opustitve, izrečeno s sodno odločbo. Namen denarne kazni je prvenstveno v zagotovitvi varstva žrtve pred nasilnimi ravnanji. Dolžnika naj izrek denarne kazni (in ne šele izvršitev, kot meni pritožnik) odvrne od kršitve izrečenih ukrepov. V nasprotju s tem namenom bi bilo stališče, da se prvotno izrečena kazen izreče ne glede na to, kolikokrat je dolžnik kršil s sodno odločbo izrečeno prepoved. Ker izvedba postopka po naravi stvari terja določen čas, se v primeru ponavljajočih kršitev v krajšem časovnem obdobju sodišče ne more odzvati na vsako od kršitev (ugotoviti kršitev, naložiti plačilo izrečene denarne kazni in določiti novo, višjo denarno kazen). Če bi se za vse kršitve, izvršene v času do izdaje sodne odločbe, izterjala le ena denarna kazen, bi bil kršitelj prej vzpodbujen k ponavljanju kršitev, kot pa da bi ga denarna kazen od njih odvračala. Namen denarne kazni bi bil izjalovljen.
premoženjskopravni zahtevek - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - povrnitev škode - kaznivo dejanje davčne zatajitve - davčni postopek - postopek osebnega stečaja
V predmetni zadevi ne gre za isti zahtevek, o katerem je bilo odločeno v davčnem postopku pred pravnomočnostjo kazenske sodbe, saj je oškodovanka v davčnem postopku pridobila izvršilni naslov le zoper davčnega dolžnika, to je družbo B., d. o. o. (ki je bila izbrisana zaradi stečaja), v predmetnem postopku pa uveljavlja s strani obsojenca povzročeno ji škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem in zoper katerega ne obstaja izvršilni naslov iz davčnega postopka, ker obsojeni ni bil davčni dolžnik.
Predmet PPZ, ki je nastal s kaznivim dejanjem, glede na določbo drugega odstavka 100. člena ZKP, ne more biti nekaj, česar upravičenec tudi v pravdi ne bi mogel uveljavljati, ker bi bilo npr. v nasprotju s pravnim redom, kakor tudi ne zahtevki za uveljavljanje katerih je predpisan kakšen drug postopek, npr. upravni postopek, davčni postopek, itd. Vendar sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da se PPZ oškodovanca v predmetnem postopku ne nanaša na davčno obveznost, temveč na povračilo škode, ki jo je povzročil obsojeni A. A. s storitvijo kaznivega dejanja. Davčni zavezanec je bila namreč družba B., d. o. o., ki je že izbrisana iz sodnega registra, obsojenec pa ni bil davčni zavezanec in zato zoper obsojenca v davčnem postopku po določbah Zakona o davčnem postopku tudi ni mogoče uveljavljati davčne obveznosti družbe B., d. o. o.
Stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 41867/2020 z dne 12. 12. 2024, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi, drži le v primerih, ko gre za obveznost, ki je nastala do začetka stečajnega postopka in ko je v času odločanja o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku postopek osebnega stečaja še v teku.
V predmetni kazenski zadevi pa je terjatev nastala šele po začetku postopka osebnega stečaja, kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v točki 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, poleg tega pa je bil postopek osebnega stečaja v času odločanja sodišča prve stopnje o PPZ že končan.
Zaključen postopek osebnega stečaja ni ovira za priznanje PPZ v kazenskem postopku. Opustitev prijave terjatve v postopku osebnega stečaja namreč ne povzroči prenehanja terjatve.
Če velja, da se po zaključku osebnega stečaja lahko uveljavlja terjatve v adhezijskem postopku, ki so nastale do začetka stečajnega postopka in niso bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, to še toliko bolj velja za terjatve, ki so nastale šele po začetku stečajnega postopka in se zato sploh ne prijavljajo v stečajno maso.
URS člen 22. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 139, 139/6, 146, 146/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 235, 235/1, 235/3, 236, 236/1.
postopek osebnega stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - stranke in njihovi zastopniki - začasni zastopnik - vročanje pisanj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - vročanje - vročanje osebi s prebivališčem v tujini - ugotavljanje časa vročitve - kraj vročanja - dejanski prejem pisanja - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postavitev začasnega zastopnika dolžniku, saj je bilo njegovo bivališče znano (4. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Ker je imel bivališče v tujini, bi mu lahko sodišče postavilo začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, vendar šele po tem, ko bi ga ob prvi vročitvi pisanj neuspešno pozvalo, naj sam imenuje takega pooblaščenca (drugi odstavek 146. člena ZPP), česar ni storilo. Kljub temu se dolžnik ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, saj je pisanje prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP).
zakupna (najemna) pogodba - povračilo vlaganj v najeto nepremičnino - izvedensko mnenje - predpravdno izvedensko mnenje - neupravičena obogatitev - pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega - davek na dodano vrednost (DDV)
Zmotno je naziranje, da je prišlo pri obravnavanih vlaganjih za dobavo blaga in za opravo storitve. Vlaganja v tujo nepremičnino niso ne blago ne storitev, od katere se plačuje DDV.
Za pritožnika je na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 2. 10. 2025 takšno dedno izjavo podal njegov pooblaščenec G. G., kar je skladno z njegovim pooblastilom in zavezuje tudi pritožnika. V skladu z določbo prvega odstavka 138. člena ZD se izjava o sprejemu dediščine ne more preklicati, o čemer je stranki poučilo tudi sodišče prve stopnje, tako v vabilu na zapuščinsko obravnavo kot tudi na samem naroku, pred podajo dednih izjav.
V primeru priporočenih pošiljk pa se šteje, da je bila pošiljka vročena z iztekom 15. dne od dneva oddaje pošiljke na pošto, če je pošiljka bila poslana na zadnji posredovani naslov. S takim dogovorom, ki velja tudi za vročanje izjave o odstopu od kreditne pogodbe, sta se pravdni stranki (drugače kot to sicer ureja dispozitivno pravilo OZ) sporazumeli, da začne odpoved pogodbe učinkovati po preteku 15 dni od oddaje priporočene pošiljke, če se je tožnica odločila odstop od pogodbe vročiti po pošti. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico. V tem primeru namreč ne gre za vročanje v sodnem postopku, pač pa pred njim, kar se opravlja v skladu z določbami ZPSto-2. Drugačno tolmačenje teh pogodbenih določil, za kar se zavzema toženec v pritožbi, ni utemeljeno.
Pritožbeno sodišče v tej zvezi še pojasnjuje, da je sicer dopustna prekinitev postopke v primeru, ko drugo sodišče predloži SEU vprašanje za predhodno odločanje, vendar zgolj, če je odločitev sodišča odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je SEU postavilo predložitveno sodišče (koneksnost).
V skladu s tem določilom je vročevalec pisanje pustil v hišnem predalčniku pooblaščenke tožencev 24. 10. 2025, torej naslednji dan po poteku roka za prevzem pisanja. Vendar pa to še ne pomeni, da je rok za vložitev pritožbe začel teči šele 25. 10. 2025, temveč je začel teči že naslednji dan po poteku 15-dnevnega roka za prevzem pisanja, torej je začel teči že 24. 10. 2025.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 407, 407/2, 407/4, 407/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - objektivni elementi kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje dolžnika - listinski dokaz
Sodna praksa je enotna v stališču, da kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186. členu KZ-1 po objektivnih znakih ustreza kaznivemu dejanju proti premoženju, zaradi česar predstavlja oviro za odpust obveznosti po določbah ZFPPIPP.
nujna pot - predlog za določitev nujne poti - zavrnitev predloga - ustanovitev nujne poti - trasa nujne poti - načelo sorazmernosti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - predlog za izločitev izvedenca
Nujna pot je lahko ustanovljena le, če ne onemogoča ali znatno ne ovira uporabe tuje nepremičnine, v obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen. Nasprotna udeleženka bi bila ob dovolitvi nujne poti izključena od uporabe svoje nepremičnine, vrednost nepremičnine bi se bistveno zmanjšala, nesorazmerno bi bilo poseženo tudi v njeno ustavno varovano pravico do zasebnosti.
Po stališčih sodne prakse se nujna pot preko zaprtih dvorišč, prostorov ali zgradb praviloma ne more ustanoviti.
V obravnavanem primeru niso podani pogoji za določitev nujne poti skozi zaprto garažo nasprotne udeleženke do poslovnih prostorov predlagatelja v kleti večstanovanjske stavbe.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 32/2-8, 63, 483, 483-6.
stvarna pristojnost - postopek osebnega stečaja - gospodarski spor
Za potrebe določitve stvarne pristojnosti po 8. točki 32. člena ZPP je torej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali gre za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom.
Zato je v obravnavanem primeru, ko je spor nastal zaradi prerekanja terjatve v postopku osebnega stečaja, podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča na podlagi 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP, četudi spor po svoji naravi ne predstavlja gospodarskega spora.
SZ-1 člen 9, 9/2. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 22a. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 3, 3/1, 3/1-17. ZPP člen 450, 450/2, 458.
tožba na plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - stroški ogrevanja - ključ delitve stroškov - neto tlorisna površina - delilnik stroškov za ogrevanje - uporabna površina - posamezen del stavbe - razdelilnik stroškov - ocena sodišča - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo
Sodišče je upoštevalo standard, na katerega napotuje omenjena določba Pravilnika, po katerem je neto tlorisna površina, površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor (točka 5.1.5 standarda SIST ISO 9836), ni pa razpolagalo s podatki o površinah, za katere je treba omenjeno neto površino zmanjšati (neogrevana klet, garaža, balkon, loža, terasa). Kot je navedlo tega podatka ni v nobenih dokumentih razen zgolj ročno zapisanega na kopiji dela tlorisa načrta stanovanja toženke, podatke, ki jih je uporabila tožeča stranka pa je toženka izrecno prerekala. Sodišče je zato odločilo, da navedeni parameter za določitev ogrevane površine posameznega dela stanovanja določi tako, da najde najboljši približek.
vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - vpis otroka v osnovno šolo - nadomestitev soglasja starša - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - mnenje otroka - ponovna vzpostavitev stikov
Ker je A. A. dejansko v varstvu predlagateljice v B., bi obiskovanje šole na D. zahtevalo vsakodnevne vožnje iz B. na D. in nazaj. Ni dvoma, da bi takšne vožnje otroka obremenjevale ter krnile tako njegov čas, namenjen šolskemu delu, kot čas, namenjen počitku in sprostitvi. Takšna obremenitev bi bila lahko upravičena le v primeru, če bi se izkazalo, da pozitivni vidiki šolanja na D. odtehtajo negativne posledice, ki jih takšne vožnje prinašajo.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da so bili stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem več mesecev prekinjeni, pri tem pa so bili pred prekinitvijo v družini prisotni vsaj nekonstruktivni, če ne že nasilni vzorci obnašanja, ki jim je bil priča tudi A. A. Upoštevajoč te okoliščine je opirajoč se na mnenje CSD pravilno ugotovilo, da je v korist dečka, da se stiki z nasprotnim udeležencem uvedejo v obliki stikov pod nadzorom.
Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. DZ člen 151. ZPND člen 4, 4/2. ZNP-1 člen 6, 6/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8
skupno varstvo in vzgoja otroka - izvajanje starševske skrbi - varstvo koristi otroka - šolanje - soglasje staršev - prepis na drugo šolo - omejitev pravice do stikov - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - sprememba izvajanja stikov - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - družinsko nasilje - posebno varstvo in skrb - načelo sorazmernosti
Splošno znana je pomembnost in koristnost ohranjanja in razvijanja odnosov s starši in drugimi sorodniki za otrokov zdrav osebnostni in čustveni razvoj. Stiki pod nadzorom po svoji vsebini pomenijo hud poseg v odnos med staršem in otrokom ter njuno pravico do preživljanja skupnega časa. Takšen poseg v pravico do družinskega življenja je lahko upravičen le v primeru hude ogroženosti otroka (in/ali drugega od staršev), ki je ni mogoče preprečiti na manj omejujoče načine. Sodišče prve stopnje bo moralo zato presoditi, ali je glede na pojavnost morebitnega nasilja in stopnjo ogroženosti predlagateljice in otrok njihovo varstvo mogoče doseči z milejšimi ukrepi, kot je predlagani ukrep omejitve stikov. Če bo ugotovilo, da je to mogoče, ne bo smelo zgolj zavrniti predlagateljičinega predloga, temveč bo moralo ukrepati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 6. člena ZNP-1).
OZ člen 626, 626/1, 642, 642/1. ZPP člen 244, 245. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
izvedensko delo - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - podjemna pogodba - plačilo za delo - dopolnitev izvedenskega mnenja
Že v zgornji obrazložitvi je izpostavljeno, da se plačilo za izdelavo strokovne ekspertize s strani strokovne organizacije, ki nima statusa sodnega izvedenca, določi z dogovorom (pogodbo) med sodiščem kot naročnikom in strokovno organizacijo na osnovi njenega predračuna oziroma ponudbe.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090963
DZ člen 141, 141/8, 161. ZNP-1 člen 101.
stiki otrok s starši - sprememba ureditve stikov - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - naknadno spremenjene okoliščine - verjetna izkazanost okoliščin - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - neobrazloženost odločitve
Pritožnica izpostavlja le okoliščine, ki bi bile lahko v prid predlagani omejitvi stikov, ne sooči pa se s tistimi, ki sledeč izpodbijanemu sklepu zmanjšujejo njihovo težo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da sodišče ne bi prepoznalo resnih tveganj za zdravje otrok zaradi prekomernega uživanja alkohola in iz te izvirajoče možne okrnitve starševskih zmožnosti. Kot pomembno pa je utemeljeno ovrednotilo dejstvo, da sta deklici že med dlje časa trajajočim postopkom preživljali vsak drugi teden pri očetu in da je predlagateljica že tedaj vedela za izrečene prekrškovne kazni in govorice, a glede na njeno strinjanje z ureditvijo prehajanja med starši ni podvomila o zmožnostih očeta, da poskrbi za deklici. O tem, kaj se je od zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje (četudi v juniju 2025) do vložitve predloga spremenilo, da bi utemeljevalo drugačno odločitev, pritožnica niti v pritožbi ni navedla drugega kot sporočilo staršev nasprotnega udeleženca. O pomenu tega sporočila je sodišče izvedlo dokaze in se o njem opredelilo.