obtožnica - vročitev obtožnice obdolžencu - sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice
Presoja vpliva nevročitve obtožnice obdolžencu, ki je v priporu, na učinkovito uveljavljanje pravice do pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora (2. odstavek 272. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Ker kazenski postopek, ki teče zoper obtoženega K.S., še ni pravnomočno končan, izpodbijana sklepa pa nista bila izdana v zvezi z odreditvijo in podaljšanjem pripora, pač pa je bilo z njima odločeno o obtoženčevih zahtevah za izločitev predsednice in članov senata ter predsednika okrožnega sodišča, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21760
KZ člen 180, 180/1.ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posilstvo - grožnja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Odpor žrtve in storilčevo strtje tega odpora nista nujni sestavini oziroma zakonska znaka kaznivega dejanja posilstva. Gre namreč le za okoliščini, ki dajeta v posameznih primerih podlago za sklepanje o obstoju odločilnega dejstva, da je storilec drugo osebo prisilil k spolnemu občevanju.
Pri posilstvu ni nujno, da pride do fizičnega odpora žrtve, če sta sila in grožnja takšni, da že sami po sebi izključujeta odpor. Do tega pride lahko predvsem takrat, ko žrtev spozna, da zaradi brezizhodnosti njenega položaja odpor ne bo mogel uspeti. V takem primeru njena vdaja ne pomeni pristanka na spolno občevanje, temveč le to, da je z uporabo takšne sile in grožnje storilec strl njen odpor in da je v posledici tega prišlo do prisilne spolne združitve.
ZKP člen 201, 201/1-3, 204a, 204a/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - pripor - predlog za odreditev pripora - ponovitvena nevarnost
Izraz "takoj" v 1. odstavku 204.a člena ZKP ne predstavlja prekluzivnega roka, ampak zgolj instrukcijo državnemu tožilcu. Če državni tožilec odreditve pripora ne predlaga takoj po zaslišanju osumljenca, ne izgubi pravice kasneje podati takega predloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21932
ZKP člen 370, 370-4, 420, 420/2, 443, 443/3.
odmera kazni - obteževalne okoliščine - povratnik - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - rok za pritožbo
Storilcu kaznivega dejanja je mogoče očitati povratek le v primeru, če je bil za prej storjena kazniva dejanja v času storitve novega istovrstnega kaznivega dejanja že pravnomočno obsojen. Pozneje storjena kazniva dejanja z vidika obravnavanega kaznivega dejanja ne morejo imeti vpliva na odmero kazni.
Z navedbo, da ob odmeri kazni ni bila upoštevana odmaknjenost dogodka, obsojenec izpodbija odločbo o kazenski sankciji. Ta razlog je mogoče uveljavljati s pritožbo (4. točka 370. člena ZKP), ne pa z zahtevo za varstvo zakonitosti.
S tem ko je sodišče prve stopnje v sodbi podalo napačen pravni pouk, je kršilo določbo 3. odstavka 443. člena ZKP. Ob tem, da gre za relativno kršitev določbe kazenskega postopka (2. odstavek 371. člena ZKP), bi moral obsojenec izkazati vpliv te kršitve na zakonitost sodbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP).
kaznovanje za razžalitev sodišča - pritožba zoper sklep o kaznovanju - upravičenci za vložitev pritožbe
Pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče kaznuje osebe, določene v 1. odstavku 78. člena ZKP, lahko vloži le tisti, zoper katerega je bila izrečena takšna kazen.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 189, 189/1, 200, 200/1, 200/2, 203. ZPPPAI člen 7.
povrnitev škode - gmotna in negmotna škoda - višina denarne odškodnine - poklicna bolezen - azbestoza - predčasna upokojitev - vzročna zveza - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Odmera odškodnine za negmotno škodo zaradi poklicne bolezni plevropulmonalna azbestoza.
Tožnik se je predčasno upokojil pod ugodnejšimi pogoji ZPPPAI. Do upokojitve je prišlo na podlagi njegove pravice do izbire, upokojitev po splošnih pravilih pa ni bila mogoča, je tožnikova lastna odločitev povzročila razliko med plačo, ki bi jo prejemal, če bi še delal, in med pokojnino. Vzročne zveze med nevarno dejavnostjo proizvodnje azbesta in tožnikovim manjšim dohodkom torej ni bilo.
vzročna zveza - nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost delodajalca - teorija adekvatne vzročnosti - odgovornost vzgojno varstvenega zavoda - povrnitev negmotne škode - neograjeno dvorišče vrtca - tek za žogo
Po teoriji o adekvatni vzročnosti je mogoče kot pravno upoštevan vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do škodne posledice. Stranka odgovarja za normalne posledice svojega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati. Kot normalne se štejejo vse direktne posledice. V tožničinem primeru naj bi delna neograjenost dvorišča vrtca imela za posledico tožničino hitro reakcijo (tek za žogo, da ne bi stekel za njo kateri od varovancev) in zaradi te hitre reakcije je tožnici spodrsnilo, posledica tega pa je bil tožničin padec in poškodba zapestja. Očitno je, da slednje ni direktna posledica igre otrok na nepopolno ograjenem dvorišču. Po življenjskih izkušnjah hitra reakcija, ko je tožnica stekla za žogo (obuta v primerno obutev), ne pripelje do zdrsa in padca, še manj pa je taka posledica običajna, če je izhodišče za ugotavljanje vzročne zveze delna odsotnost ograje okrog igrišča. Pritrditi je reviziji, da bi bila lahko ograja odločilna za varnost mladoletnih otrok, ni pa namenjena varstvu vzgojiteljev. V danih okoliščinah sta bila tožničin padec in poškodba nekaj izrednega, tedaj taka posledica v razmerju okoliščine, ki je ugotovljena kot nedopustno ravnanje, ni adekvatna in zato tudi ne pravno odločilna.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - dodatno sredstvo izvršbe - razširitev izvršbe - ustalitev krajevne pristojnosti
Za odločitev o predlogu za dodatno sredstvo izvršbe je po (noveliranem) prvem odstavku 35. člena ZIZ pristojno sodišče, ki je že odločilo o predlogu za izvršbo.
ZPP člen 86, 86/3, 105, 105/2, 108, 336, 336/1, 367, 367/2, 371, 374, 374/1, 377, 383.URS člen 25.
nepopolna revizija - navedba v reviziji spornega zneska
Revizija obveznega podatka o vrednosti izpodbijanega dela sodbe ne vsebuje. Te ne navaja ne v svojem uvodu, ne v obrazložitvi in ne v revizijskem predlogu. Zapis naj vrhovno sodišče reviziji ugodi in drugostopenjsko sodbo tako spremeni, da odškodnino ustrezno zviša, v ničemer ne opredeljuje vrednosti izpodbijanega dela. Zato gre za nepopolno revizijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča
Tožnikovo nezadovoljstvo s sklepom sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe in sklepom istega sodišča, naj zaradi določbe tretjega odstavka 86. člena ZPP za vložitev revizije pooblasti odvetnika, ne predstavlja niti razloga ekonomičnosti niti drugega tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP.
Med zadevami, o katerih odloča v upravnem sporu na prvi stopnji Vrhovno sodišče RS, ni pristojnosti za odločanje o sporih zaradi komunalnega prispevka. Zato je za odločanje o sporu zaradi komunalnega prispevka pristojno upravno sodišče.
določitev drugega krajevno pristojnega sodišča - tehtni razlogi
Sodišče si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški (prvi odstavek 11. člena ZPP). Zaradi pospešitve obravnavanja ali zaradi zmanjšanja stroškov je v 300.
členu ZPP predvidena tudi možnost združitve več pravd za skupno obravnavanje. Vendar je to mogoče le, če pravde istega tožnika zoper več tožencev tečejo pred istim sodiščem.
prenehanje uporabe radijskih frekvenc - začasna odredba - izpolnjevanje pogojev za izdajo - nastanek težko popravljive škode
Razloge in dokaze, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, mora stranka navesti že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Pavšalno zatrjevanje tožeče stranke, da ji bi z izvršitvijo odločbe nastala težko popravljiva škoda, ni dokaz o tem, zato začasne odredbe, po presoji pritožbenega sodišča, ni mogoče izdati. Razloga, da tudi v primeru uspeha v tem upravnem sporu ne bo mogla dobiti nazaj odvzete frekvence, ker jo bo tožena stranka oddala drugemu, pa tožeča stranka v pritožbenem postopku ne more uspešno uveljaviti, ker ga ni navedla že v predlogu za izdajo začasne odredbe.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - začasna odredba
Pritožničine zdravstvene težave in socialne razmere nista razloga, na podlagi katerih bi bilo možno izdati predlagano začasno odredbo. Pa tudi sicer ni mogoče izdaje začasne odredbe pogojevati z rešitvijo glavne stvari, ki se izključno nanaša na zahtevo za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji.