KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007064
ZKP člen 371, 371/1-11, 398. KZ-1 člen 196, 196/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - kršitev temeljnih pravic delavcev
S tem, ko v izreku sodbe ni navedenih zneskov neplačanih prispevkov, ni podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, niti kršitev materialnega zakona (kršitev temeljnih pravic delavcev - 196. člen KZ-1).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006994
ZKP člen 354, 354/1, 354/2, 371, 371/1-9, 371/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba pravne opredelitve – umor iz koristoljubnosti – tatvina
Pri presoji dopustnosti spremembe pravne opredelitve je ključno, ali je bil obtoženec pred izrekom sodbe kadarkoli seznanjen z možnostjo drugačne pravne opredelitve očitanega mu dejanja in ali se je imel možnost braniti se zoper spremenjeno oziroma drugačno pravno kvalifikacijo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije – priznanje - obrazložitev – oprostilna sodba
Če je neimenovani informator edini vir, ki določa ravnanje policije in preiskovalnega sodnika, mora biti informatorjevo obvestilo subjektivno in objektivno preizkušeno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - seja pritožbenega senata - obvestilo o seji - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev
Vložnik zahteve mora že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje vsebinsko, z argumenti uveljavljati kršitev zakona (procesnega ali materialnega), ki jo uveljavlja kasneje v zahtevi za varstvo zakonitosti.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - nedopustnost izvršbe – izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine – ugovor zoper sklep o izvršbi – prenehanje terjatve zaradi plačila - obrazloženost ugovora - sporno dejstvo o obstoju terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev je bil zavržen, ker tožeča stranka v predlogu vsebinskim in formalnih pogojem za dopustitev revizije ni zadostila.
ZUP člen 279, 279/1 -3. ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2, 54. ZUN člen 46, 46/3. ZGO-1 člen 215, 216, 219. ZGO-1B člen 127. ZSZ člen 2.
denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnost delne odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - funkcionalno zemljišče - redna raba stavbe
Pri funkcionalnem zemljišču gre za zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe. Tako je tudi Zakon o prometu z nepremičninami določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, kar izhaja iz takrat veljavne prostorske zakonodaje.
Prenos pravice uporabe na teh zemljiščih pa ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti s formalno določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča.
Zmotno je stališče, da bi moralo biti funkcionalno zemljišče formalno odmerjeno, da bi revidenta lahko uspešno zatrjevala njegov obstoj oziroma nezmožnost izvršitve odločbe o denacionalizaciji.
Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Funkcionalna zemljišča, skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši so v solastnini lastnikov stanovanj. Zato tudi sama funkcionalna zemljišča niso predmet vračanja v naravi.
Če na zemljišču, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti.
ZKP člen 15, 18, 166, 178, 215, 299, 299/2, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29, 36.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - - izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga – prosta presoja dokazov – nedovoljen dokaz – nedotakljivost stanovanja – hišna preiskava kot nujno preiskovalno dejanje -
Pojem „stanovanja s pritiklinami“ je v kazenskopravnem pomenu širši, kot ga opredeljuje SZ-1, in zajema tudi tiste prostore, ki pripadajo stanovanju oziroma ki so povezani z domovanjem (npr. garaže, veže, kopalnice, balkoni, drvarnice, ograjena dvorišča).
Z
golj dejstvo, da kraj ogleda pred začetkom ogleda ni bil zavarovan, še ne pomeni, da je bil ogled opravljen nezakonito, ob odsotnosti drugih konkretnih razlogov, ki bi kazali drugače, pa tudi ne vzbuja dvoma v verodostojnost in korektnost opravljenega ogleda.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog – postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit – dovoljenost revizije - postopek zaradi motenja posesti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Laična stranka ne more sama vložiti predloga za dopustitev revizije, v pravdi zaradi motenja posesti pa revizije sploh ni mogoče vložiti.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 102, 103, 105, 106.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - določitev preživnine za otroke - višina preživnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Zavrnitev predloga za dopustitev revizije zaradi nerelevantnosti in neobrazloženosti širše pomembnosti postavljenih pravnih vprašanj.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 23. ZTLR člen 28. ODZ člen 1500. SPZ člen 9, 44, 44/2, 43.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost - domneva dobrovernosti - dokazno breme - nepristranskost sojenja - izločitev sodnika – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in neenotnost sodne prakse višjih sodišč pa nista podana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007039
ZKP člen 285a, 285c, 354, 371, 371/1-11, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 424. KZ-1 člen 54, 245, 245/2. KZ-1B. URS člen 31.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - sodba na podlagi priznanja – priznanje krivde - predobravnavni narok – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – pranje denarja - odločba o kazenski sankciji
V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historični dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve, nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na kasneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.
URS člen 23. ZIZ člen 15, 41, 53, 53/1, 53/2, 61, 62/1, 61/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravna varnost - enotna uporaba prava - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravica do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - obrazložitev ugovora - obrazloženost ugovora - obrazložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Upnik v predlogu za izvršbo ni razkril dejanske podlage uveljavljane terjatve, dolžnik pa je v ugovoru navedel, da ugovarja celotnemu znesku predlagane izvršbe in da iz njegovih poslovnih listin ni razviden ne znesek, ki ga predlaga upnik, ne zadeva, na podlagi katere je vložil predlog za dovolitev izvršbe. Predlagal je, naj upnik predloži poslovne listine, iz katerih bodo razvidne terjatve in obresti ter zaslišanje svojega direktorja. Tu povzete navedbe dolžnika niso ne priznanje ne zanikanje obstoja temelja za nastanek terjatve, temveč izjava nevednosti, ki v danih okoliščinah zadosti zahtevani obrazložitvi ugovora.
ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1500. ZD člen 141. SPZ člen 11, 11/1, 44, 44/2.
pritožba - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - sprememba tožbe - novi dokazi v pritožbi - prekluzija - pravnomočnost - dejansko stanje, ugotovljeno v drugi sodni zadevi - vpogled v drug sodni spis - iura novit curia - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost - priposestvovalna doba - dobroverna posest - zakonita posest - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo publicitete - načelo vestnosti in poštenja - zastaranje pravice zahtevati zapuščino
Paragraf 1500 ODZ je določal, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana. Ker sta nižji sodišči ugotovili, da je toženec vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z dejanskim, sta pravilno materialno pravno zaključili, da ni bil dobroveren, zato se toženec ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Odločitve v zadevi ne more spremeniti niti toženčevo sklicevanje na načelo publicitete (prvi odstavek 11. člena SPZ), ker gre za izpodbojno domnevo, tožnika pa sta uspela dokazati svojo lastninsko pravico oz. izpolniti domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 100, 101, 101/1. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1-2.
prepozna tožba - štetje roka za vložitev tožbe - fikcija vročitve odločbe - sporočilo o prispelem pismu - nastop fikcije vročitve v soboto
Kadar je treba v skladu z ZUP pisanje osebno vročiti in naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče v soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanje ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčku naslovnika.
spor o pristojnosti - zavarovanje terjatve – predlog za izdajo predhodne odredbe – postopek po pravnomočnost sklepa o izvršbi
Po obravnavanju dolžnikovega ugovora in po pravnomočnosti sklepa, da bo o zahtevku odločalo določeno pravdno sodišče, je za vodenje in odločanje o zavarovanju s predhodno odredbo pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni postopek.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazovanje – dokazno breme – prekluzija – stvarna služnost – pridobitev stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje – vpis služnosti v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo v obsegu, ki je razviden iz izreka tega sklepa - glede vprašanja materialnopravne pravilnosti odločitve nižjih sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede stvarne služnosti hoje in vožnje ter glede procesnopravne pravilnosti odločitve o prekluziji v zvezi z dokaznimi predlogi tožeče stranke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006980
ZKP člen 344, 371, 371/1-10, 372, 372-5, 397. KZ člen 50.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prepoved reformatio in peius - sprememba obtožbe v ponovnem sojenju – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba - posebni pogoj – premoženjskopravni zahtevek – oškodovanec - opis kaznivega dejanja – čas storitve
Državni tožilec lahko v ponovnem postopku z obtožbo razpolaga kot v prvem sojenju, ne glede na to, da se zoper kasneje razveljavljeno sodbo ni pritožil.
Aktivna legitimacija za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka se presoja po pravilih civilnega prava in ne po določbi 144. člena ZKP (v konkretnem primeru zavarovalnica ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec, saj njena premoženjska pravica s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena, lahko pa priglasi zahtevek kot pravni naslednik oškodovancev, saj nanjo z izplačilom odškodnine preide pravica do povračila škode).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0016768
ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2-8, 360, 360/1, 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZNP člen 34, 103. ZUreP-1 člen 105, 105/3. Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene (1956) člen 1, 2, 6. ZNZZ člen 34, 34/1. ZUstS člen 22, 22/1. URS člen 22.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - odlok o določitvi gradbenih okolišev - višina odškodnine - metode ocene vrednosti nepremičnine - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - prostorski akt - sprememba namembnosti zemljišča - dokazovanje - izvedenec - dopolnitev izvedenskega mnenja - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ugotovitev statusa zemljišča ni dejansko vprašanje.
Odlok, kot ga predvideva 2. člen Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, je tudi Odlok o gradbenih okoliših. Sporna nepremičnina je bila zato s predpisanim prostorskim aktom določena za gradbene namene, iz česar logično izhaja, da se je s tem spremenila njena namembnost iz kmetijskega v stavbno zemljišče.
Predlagatelj je bil formalno razlaščen z odločbo Upravne enote Krško, dejansko pa že z Odlokom o potrditvi zazidalnih načrtov iz leta 1966, odvzemom posesti in gradnjo ceste na sporni nepremičnini s strani nasprotne udeleženke. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bila sporna nepremičnina pred odvzemom iz predlagateljeve posesti še nezazidano zemljišče, ne pa že cesta, zato sta nižji sodišči pravilno postopali, ko sta sprejeli cenilno poročilo s strani sodišča postavljenega sodnega izvedenca, ki je vrednost sporne nepremičnine ocenil s primerjavo tržnih cen primerljivih zazidljivih zemljišč.