KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007064
ZKP člen 371, 371/1-11, 398. KZ-1 člen 196, 196/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - kršitev temeljnih pravic delavcev
S tem, ko v izreku sodbe ni navedenih zneskov neplačanih prispevkov, ni podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, niti kršitev materialnega zakona (kršitev temeljnih pravic delavcev - 196. člen KZ-1).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006986
ZKP člen 370, 371, 371/2. KZ-1 člen 323. ZVCP-1 člen 44.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vključevanje v cestni promet
Tudi če bi drugi udeleženec prekoračil dovoljeno hitrost, to samo po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da predstavlja vključevanje v promet na prednostno cesto na način, kot je to storil obtoženec, kršitev določila prve alineje prvega odstavka 44. člena ZVCP-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije – priznanje - obrazložitev – oprostilna sodba
Če je neimenovani informator edini vir, ki določa ravnanje policije in preiskovalnega sodnika, mora biti informatorjevo obvestilo subjektivno in objektivno preizkušeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost - sklep o razveljavitvi
Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča je odločitev o teku postopka, ki nalaga sodišču prve stopnje novo meritorno odločanje. Predstavlja procesno dejanje sodišča, ki ga ni mogoče izpodbijati s pravnim sredstvom in takšna odločitev zaradi svoje pravne narave tudi ne more postati pravnomočna v smislu drugega odstavka 132. člena ZKP.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazovanje – dokazno breme – prekluzija – stvarna služnost – pridobitev stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje – vpis služnosti v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo v obsegu, ki je razviden iz izreka tega sklepa - glede vprašanja materialnopravne pravilnosti odločitve nižjih sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede stvarne služnosti hoje in vožnje ter glede procesnopravne pravilnosti odločitve o prekluziji v zvezi z dokaznimi predlogi tožeče stranke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006980
ZKP člen 344, 371, 371/1-10, 372, 372-5, 397. KZ člen 50.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prepoved reformatio in peius - sprememba obtožbe v ponovnem sojenju – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba - posebni pogoj – premoženjskopravni zahtevek – oškodovanec - opis kaznivega dejanja – čas storitve
Državni tožilec lahko v ponovnem postopku z obtožbo razpolaga kot v prvem sojenju, ne glede na to, da se zoper kasneje razveljavljeno sodbo ni pritožil.
Aktivna legitimacija za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka se presoja po pravilih civilnega prava in ne po določbi 144. člena ZKP (v konkretnem primeru zavarovalnica ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec, saj njena premoženjska pravica s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena, lahko pa priglasi zahtevek kot pravni naslednik oškodovancev, saj nanjo z izplačilom odškodnine preide pravica do povračila škode).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0016768
ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2-8, 360, 360/1, 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZNP člen 34, 103. ZUreP-1 člen 105, 105/3. Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene (1956) člen 1, 2, 6. ZNZZ člen 34, 34/1. ZUstS člen 22, 22/1. URS člen 22.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - odlok o določitvi gradbenih okolišev - višina odškodnine - metode ocene vrednosti nepremičnine - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - prostorski akt - sprememba namembnosti zemljišča - dokazovanje - izvedenec - dopolnitev izvedenskega mnenja - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ugotovitev statusa zemljišča ni dejansko vprašanje.
Odlok, kot ga predvideva 2. člen Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, je tudi Odlok o gradbenih okoliših. Sporna nepremičnina je bila zato s predpisanim prostorskim aktom določena za gradbene namene, iz česar logično izhaja, da se je s tem spremenila njena namembnost iz kmetijskega v stavbno zemljišče.
Predlagatelj je bil formalno razlaščen z odločbo Upravne enote Krško, dejansko pa že z Odlokom o potrditvi zazidalnih načrtov iz leta 1966, odvzemom posesti in gradnjo ceste na sporni nepremičnini s strani nasprotne udeleženke. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bila sporna nepremičnina pred odvzemom iz predlagateljeve posesti še nezazidano zemljišče, ne pa že cesta, zato sta nižji sodišči pravilno postopali, ko sta sprejeli cenilno poročilo s strani sodišča postavljenega sodnega izvedenca, ki je vrednost sporne nepremičnine ocenil s primerjavo tržnih cen primerljivih zazidljivih zemljišč.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - neenotnost sodne prakse ni vezana na pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - niso konkretizirane - niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni zastavil natančno in konkretno, temveč je postavil zgolj splošno vprašanje in ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in tudi ne okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča lahko revident uveljavlja le glede pomembnega pravnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev v zadevi.
Revident ni pojasnil, kakšne konkretne posledice ima zanj prav izpodbijana odločitev, ki se nanaša na zavrnitev enega od njegovih zahtevkov za plačila za leto 2009, in tudi ne, zakaj so prav te posledice zanj zelo hude, teh posledic pa tudi ni izkazal. Pri uveljavljanju zahtevka, kakršnega je vložil revident, gre za pričakovanje morebitne pridobitve določenih denarnih sredstev, zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati zgolj s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo
litispendenca – premoženje nezakonitega izvora - začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora
V konkretnem primeru ne gre za istovetnost predlogov za začasni odvzem premoženja nezakonitega izvora, zato ne gre za situacijo smiselno podobni situaciji iz tretjega odstavka 189. člena ZPP. Predloga za zavarovanje, vložena pred Okrožnima sodiščema v Kopru in Ljubljani se namreč nanašata na različni fazi postopka in se tako opirata na različno dejansko in pravno podlago.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – izrek enotne kazni
Sodišče je pri določitvi enotne kazni nepravilno upoštevalo v pogojni obsodbi določeno kazen, ki je bila že upoštevana ob določitvi enotne kazni v drugi sodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0016706
ZPP člen 286, 286/4, 287, 287/4, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 360, 360/1, 370, 372. ZTLR člen 24, 25, 26. URS člen 22, 23. ODZ člen 417, 418, 419.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje izvenzakonskega partnerja - nova stvar - nastanek solastnine - delitev skupnega premoženja - stvarnopravni tožbeni zahtevek - neupravičena pridobitev - obligacijskopravni tožbeni zahtevek - sklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - vezanost sodišča na dokazni sklep - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - prekluzija - nova dejstva - razlogi za revizijo - izčrpanje pravnih sredstev - pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva - dopolnitev izvedenskega dela
Zatrjevana vlaganja so bila opravljena delno v času, ko so se uporabljala pravna pravila ODZ (paragrafi od 417 do 419) in delno v času veljavnosti ZTLR; členi od 24 do 26). Sodna praksa je poenotila materialno pravno podlago po ODZ in ZTLR v zvezi s pridobitvijo solastniškega deleža z vlaganji v tujo nepremičnino, če je nastala nova stvar. V skladu z ZTLR in ODZ so imela skupna vlaganja v posebno premoženje enega zakonca oziroma nasploh vlaganja v tujo nepremičnino, tudi če ne gre za premoženjska razmerja med zakonci, stvarnopravne posledice le, če so dela spremenila stanje in vrednost nepremičnin v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar oziroma je prišlo do spremembe identitete stvari. Če vlaganja ne zadostijo opisanim kriterijem je večinsko stališče sodne prakse in teorije, da pripada zakoncu, ki je vlagal v nepremičnino drugega zakonca, obligacijskopravna pravica, zahtevati povračilo denarne vrednosti svojega prispevka k povečanju vrednosti posebnega premoženja drugega zakonca. Tudi v tem primeru gre za stvarnopravni spor. Če zakonec zahteva izplačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega deleža na skupnem premoženju, dejansko zahteva že delitev dela skupnega premoženja (to je terjatve do posebnega premoženja drugega zakonca) v pravdi. V primeru vlaganj v tujo nepremičnino, ko ne gre za premoženjska razmerja med zakoncema, pa gre za civilnopravni spor in se uporabijo določbe o neupravičeni obogatitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007080
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 420, 420/2, 421, 421/3. KZ-1 člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo – odločba o kazenski sankciji
Oškodovancu prizadejana huda telesna poškodba je bila plod dotedanjega skupnega agresivnega ravnanja vseh treh obsojencev, ki je privedlo do situacije, ko je oškodovanec obležal na tleh in s tem v položaju, ko mu je eden od obsojencev lahko skočil na prsni koš in mu prizadejal tako telesno poškodbo. Kateri od njih je konkretno zadal ta zadnji poškodbeni udarec, ni odločilna okoliščina.
Odločanje o priporu na podlagi 201. člena ZKP je individualizirano, saj mora sodišče poleg objektivnih kot odločilne upoštevati tudi osebne okoliščine obdolženca. Primerjava posameznih zadev zgolj z vidika vrste kaznivega dejanja, višine premoženjske škode in predpisane kazni zato ni mogoča.
Če so podani vsi elementi iz 54. člena KZ-1, je sodišče dolžno uporabiti konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja ne glede na to, ali je uporaba tega instituta obdolžencu v konkretnem primeru v škodo ali v korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0016686
ZPP člen 154, 154/1, 185, 185/1, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja zakoncev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - domneva o enakih deležih - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe – trditveno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - nasprotna tožba - oblikovalni tožbeni zahtevek - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Pravilna je navedba nižjih sodišč, da toženec ni zatrjeval, da bi v večjem delu prispeval k nastanku skupnega premoženja, zato sta se nižji sodišči pravilno oprli na zakonsko domnevo prvega odstavka 59. člena ZZZDR, ki določa, da sta deleža enaka, če eden od zakoncev ne dokaže drugače. Tudi sicer pa bi moral toženec za višji delež vložiti nasprotno tožbo, saj gre za oblikovani zahtevek,
ZKP člen 18, 344, 371, 371/1-11, 3895, 395/1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sprememba obtožbe – čas za pripravo obrambe – pravice obrambe – prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga – presoja pritožbenih navedb
Sodišče na podlagi drugega odstavka 344. člena ZKP ni dolžno prekiniti glavne obravnave za pripravo obrambe, temveč to stori le, če sta obseg in vsebina spremembe takšna, da to narekuje zahteva po poštenem sojenju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007018
ZKP člen 129a, 129a/2, 129a/3, 372, 372-4, 420, 420/1, 420/2. KZ-1 člen 86, 86/7, 86/8, 86/11. KZ-1B člen 44. URS člen 14, 28.
zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba – izvršitev odločb - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – načelo zakonitosti – časovna veljavnost kazenskega zakona – uporaba milejšega zakona - načelo enakosti – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – načelo individualizacije
V primeru, ko je od storitve kaznivega dejanja do pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče odloči o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, prišlo do spremembe kazenskega zakona (enkrat ali večkrat), mora sodišče uporabiti kazenski zakon, ki je za storilca z vidika možnosti nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist milejši, četudi je za storilca pri izreku obsodilne sodbe uporabilo drug zakon (npr. zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja).
Zakonodajalec z novelo KZ-1B s spremenjenim pravilom, v katerem je konkretiziral okoliščine, ki naj jih sodišče zlasti upošteva pri odločitvi, ali naj se zaporna kazen izvrši z delom v splošno korist ali ne, vsebinsko ni spremenil meril tako, da bi lahko govorili o drugih merilih, kot jih je določal KZ-1.
Načelo individualizacije velja tudi za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist.
URS člen 23. ZIZ člen 15, 41, 53, 53/1, 53/2, 61, 62/1, 61/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravna varnost - enotna uporaba prava - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravica do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - obrazložitev ugovora - obrazloženost ugovora - obrazložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Upnik v predlogu za izvršbo ni razkril dejanske podlage uveljavljane terjatve, dolžnik pa je v ugovoru navedel, da ugovarja celotnemu znesku predlagane izvršbe in da iz njegovih poslovnih listin ni razviden ne znesek, ki ga predlaga upnik, ne zadeva, na podlagi katere je vložil predlog za dovolitev izvršbe. Predlagal je, naj upnik predloži poslovne listine, iz katerih bodo razvidne terjatve in obresti ter zaslišanje svojega direktorja. Tu povzete navedbe dolžnika niso ne priznanje ne zanikanje obstoja temelja za nastanek terjatve, temveč izjava nevednosti, ki v danih okoliščinah zadosti zahtevani obrazložitvi ugovora.
ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1500. ZD člen 141. SPZ člen 11, 11/1, 44, 44/2.
pritožba - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - sprememba tožbe - novi dokazi v pritožbi - prekluzija - pravnomočnost - dejansko stanje, ugotovljeno v drugi sodni zadevi - vpogled v drug sodni spis - iura novit curia - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost - priposestvovalna doba - dobroverna posest - zakonita posest - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo publicitete - načelo vestnosti in poštenja - zastaranje pravice zahtevati zapuščino
Paragraf 1500 ODZ je določal, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana. Ker sta nižji sodišči ugotovili, da je toženec vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z dejanskim, sta pravilno materialno pravno zaključili, da ni bil dobroveren, zato se toženec ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Odločitve v zadevi ne more spremeniti niti toženčevo sklicevanje na načelo publicitete (prvi odstavek 11. člena SPZ), ker gre za izpodbojno domnevo, tožnika pa sta uspela dokazati svojo lastninsko pravico oz. izpolniti domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.