pogodba o finančnem leasingu – inominatne pogodbe – solidarno poroštvo
Pogodba o finančnem leasingu je tako imenovana inominantna pogodba civilnega in gospodarskega prava, glede katere so medsebojni odnosi med dajalcem in jemalcem leasinga v skladu z načelom dispozitivnosti podrobno urejeni predvsem s pogodbeni pravili.
Zakon o igrah na srečo ureja področje iger na srečo ter s tem povezane omejitve in nadzor zaradi zaščite mladoletnikov in drugih ranljivih oseb pred škodljivimi vplivi v obsegu in na način, kot je določen v zakonu. Zato veže opravljanje te dejavnosti na izdajo dovoljenj ter posledično, če se ta dejavnost opravlja v nasprotju z zakonom, predvideva ustrezno ukrepanje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK
VS0014911
ZGO-1 člen 74, 74/3. ZUP člen 11.
pravica do sodnega varstva – zloraba pravice do pravnega sredstva – pravica do zasebne lastnine – konkurenca ustavnih pravic - pravna sredstva zoper dokončno odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja – povzročitev škode – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Iz normativnega dejanskega stanu, vsebovanega v tretjem odstavku 74. člena ZGO-1 in 11. členu ZUP, izhaja, da si zlorabe pravice do sodnega varstva ni mogoče zamisliti brez doloznega ravnanja. Stranki lahko očitamo zlorabo le, kadar se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna.
Dediščinska tožba je dajatvena tožba. Z njo tožnik od toženca zahteva „izročitev“ stvari iz zapuščine. Od okoliščin posamičnega primera je odvisno, kako konkretno bo oblikovan zahtevek. Tožnik z dediščinsko tožbo od sodišča zahteva, naj tožencu naloži opravo takšnih pravnih dejanj, da bo tožniku pravno in dejansko zagotovljen položaj, ki mu kot dediču pripada.
Po 141. členu ZD za oporočnega dediča pravica zahtevati zapuščino nasproti nepoštenemu posestniku zastara v dvajsetih letih od razglasitve oporoke. Ta rok je zastaralen, kar pomeni, da pod pogoji, določenimi v OZ, lahko pride do pretrganja zastaranja.
Že prva tožba je bila dediščinska, saj je z njo tožnik od toženca poleg ugotovitve, da je oporočni dedič, zahteval tudi izročitev nepremičnin v posest. Tako je bilo s to tožbo zastaranje že pretrgano.
Ničnost pogodbe, določena v 141. členu ZOR, je sankcija, ki jo zakon predpisuje zaradi kršitve načela enake vrednosti dajatev, v skladu s katerimi morata biti ob sklenitvi dvostranske (odplačne) pogodbe vrednosti vzajemnih dajatev načeloma enaki (15. člen ZOR).
zastavna pravica na nepremičnini - hipotekarna tožba
Sodišče druge stopnje upoštevajoč zgoraj navedena dejstva pravilno poudarja, da je bila zastavna pravica vknjižena na celotni nepremičnini in da kasnejši prenos solastninske pravice L. B. na toženca na obstoj zastavne pravice ne more vplivati. Glede na to, da sta bila stranki zastavne pogodbe sama toženca, pa se tudi ne moreta sklicevati, da sta pogodbo o prenosu solastninskega deleža z L. B. sklepala v dobri veri, da je njegov solastninski delež neobremenjen.
ZPP člen 214, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 56, 56/2.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - nerazdelna odgovornost zakoncev za prevzete obveznosti - najem posojila brez soglasja zakonca - namen in uporaba kredita - korist zakoncev
Revizija se dopusti glede vprašan ali je:
- za uporabo drugega odstavka 56. člena ZZZDR o nerazdelni odgovornosti zakoncev za obveznosti pomembna dejanska poraba kredita,
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0014999
ZOR člen 12, 336, 338, 341, 425, 427, 439. OZ člen 311, 313, 316, 408, 420. ZZZDR člen 56. ZBan člen 116. SPZ člen 132, 132/2. ZPP člen 380, 380/2.
prenehanje terjatve - vzajemnost - pobot (kompenzacija) - premoženjska razmerja med zakoncema - kolektivna terjatev - pobot kot zavarovanje - pogodba o bančnem denarnem depozitu
Ker imajo terjatve, ki spadajo v skupno premoženje zakoncev, pravno naravo kolektivne terjatve, kjer sta upnika oba zakonca skupaj, vzajemnost v obravnavani zadevi ni podana. Dolžnik tožene stranke je namreč samo eden od zakoncev, upnika tožene stranke pa sta oba zakonca skupaj. ZOR sicer omogoča (delni) pobot kljub neobstoju vzajemnosti tudi v primeru, ko je podana solidarnost na strani dolžnikov ali upnikov, vendar pa 427. člena ZOR, ki ureja pravila pobota, ko so upniki v solidarnem razmerju, za kolektivne terjatve zakoncev ni mogoče uporabiti.
Če pomeni pobot realizacijo v dobri veri pridobljenega zavarovanja, dejanska vzajemnost terjatev ne more biti predpogoj za veljavnost pobota - zadošča dobrovernost imetnika zavarovanja o vzajemnosti (pobotljivosti) terjatev v času ustanovitve zavarovanja.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – zemljiškoknjižno stanje – vknjiženi lastnik – pravno nasledstvo vknjiženega lastnika – dedovanje – sklep o dedovanju – vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo – solastnina – slaba vera – neveljavna vknjižba
Za zaključek o neveljavnosti v zemljiško knjigo vpisane pravice sta odločilni okoliščini, da toženka za vknjižbo solastninske pravice ni imela veljavne materialnopravne podlage in da ob pridobitvi ni bila v dobri veri.
igre na srečo – prepoved prirejanja – omejitev dostopa do spletne strani – ponudnik dostopa do interneta – internetna svoboda - poseg v javni interes – primernost in sorazmernost ukrepa
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je izvršitev izrečenega ukrepa v obravnavanem primeru primerna in sorazmerna. Sodišče prve stopnje je izrecno omejilo dostop le do spletnih strani, na katerih se nahaja ponudba nezakonitih iger na srečo, ne pa tudi do drugih spletnih strani pravne osebe, ki igre organizira oziroma prireja. Izrečeni način izvršitve je po mnenju Urada kot strokovnega organa tudi najbolj enostaven za izvedbo in ima najmanj stranskih učinkov v primerjavi z drugimi načini.
Z izvedenim ukrepom bo doseženo to, da bo večina uporabnikov pritožnikovih storitev pri vsakodnevni uporabi interneta pri poskusu dostopa do spletne strani z omejenim dostopom preusmerjena na stran predlagatelja, na kateri bo obveščena o neuspešnem poskusu dostopa do spletne strani z nezakonito ponudbo iger na srečo ter z razlogi za preusmeritev. To pa po mnenju Vrhovnega sodišča kaže na primernost izvršitve ukrepa, s katerim bo dosežen tudi osnovni namen ukrepa.
Z izrečenim ukrepom se pritožniku ne posega v svobodno gospodarsko pobudo in se mu ta ne omejuje, razen v delu, ki nasprotuje zakonu oziroma javni koristi, kar pa je ustavno dopustno.
ZPP člen 367, 367/4, 367a, 367a/1, 367b/3, 367b/4, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – uporabnina - aktivna stvarna legitimacija – navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zavrnitev ugovora aktivne stvarne legitimacije v izpodbijani sodbi ne temelji zgolj na prekluziji, zato odločitev tudi v primeru za predlagateljico ugodnega odgovora na izpostavljeno vprašanje ne bi mogla biti drugačna.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – priloge – predložitev izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranka mora predlogu za dopustitev revizije priložiti izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Gre za formalni pogoj, ki ga mora izpolniti stranka sama, sodišče pa glede na 383. člen v zvezi s 336. členom ZPP pomanjkljivosti vloge ne more odpraviti niti s pozivom stranki, da vlogo popravi ali dopolni, niti samo.
ZPP člen 41, 41/2, 336, 367, 367/2, 367/4, 367/5, 383.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker toženki nista izkazali, da je bila v pravdnem postopku pravočasno navedena vrednost spornega predmeta za vsakega od nepovezanih zahtevkov (drugi odstavek 41. člena ZPP) in v kakšni višini, preizkus, ali je v zadevi mogoče revizijo dopustiti, ni mogoč.
pravni interes – odvzem otroka staršem – namestitev v rejništvo - začasna odločba – veljavnost odločbe – odločba, izdana po končanem postopku – izboljšanje pravnega položaja
Tožnik, ki je v upravnem sporu izpodbijal začasno odločbo o odvzemu otroka, končna odločba, ki je to začasno odločbo nadomestila, pa je pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu postala izvršljiva in pravnomočna, nima pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe. Svojega pravnega položaja si namreč z izpodbijanjem začasne odločbe v upravnem sporu ne more več izboljšati.
ZST-1 člen 5, 5/1-1, 11, 11/1, 13, 13/1, 13/2. ZDen člen 71, 71/1.
oprostitev plačila sodne takse – visoka vrednost premoženja
Glede na ugotovljeni znesek premoženja (300.000 EUR), ki je v (so)lastnini tožnice, in višine taksne obveznosti (148 EUR) tožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse iz prvega odstavka 11. člena ZST-1 (občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje).
Neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku tožeče stranke je razlog za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe v smislu prvega odstavka 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, katerega pa mora stranka vložiti v 15 dneh od prejema sodbe.
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 22, 22/5.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - odobritev pravnega posla – promet s kmetijskimi zemljišči - pravočasna vloga za odobritev pravnega posla – odobritev pravnomočne sodbe odstop od sodne prakse – primerljivost odločitev – jasna zakonska določba
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Odobritev pravnega posla ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti, zato ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odgovor na vprašanje, ali je v primeru, ko kupoprodajno pogodbo nadomesti pravnomočna sodba, odobritev pravnega posla potrebna, dajejo jasne določbe ZKZ v poglavju, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči, zato to ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Sklep, s katerim je bil zavrnjen tožničin ugovor zoper plačilni nalog, je pravnomočen, tožnica pa sodne takse v predpisanem roku ni plačala, zato so nastopile posledice, določene v 105. a členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005887
URS člen 23, 29, 36, 37. KZ člen 95, 95/1, 96, 96/1, 96/2, 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 17, 39, 39-6, 143, 149b, 150, 176, 177, 177/1, 299, 299/2, 354, 354/1, 371, 371/1-1, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-4, 420, 420/2, 424/1, 499, 499/1, 501. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - pravica do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - podatek o telefonskih klicih - odredba sodnika - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nadzor s prisluškovanjem - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - nepristranskost sodnika - uporaba jezika v postopku - snemanje glavne obravnave - dokazni postopek - dokazni predlog - dokazi, pridobljeni v tujini - zasliševanje prič - sprememba obtožbe - prekoračitev obtožbe - dejanje storjeno v hudodelski združbi - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev - kršitev kazenskega zakona - razlaga zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - postopek za odvzem premoženjske koristi - odmera premoženjske koristi
1. Odredbe, s katero preiskovalni sodnik po pravnomočnosti sklepa o preiskavi operaterju mobilne telefonije naloži izpis prometnih podatkov, ni mogoče enačiti z odredbo, izdano v predkazenskem postopku po prvem odstavku 149. b člena ZKP. V prvem primeru gre za pridobitev dokaza po dokaznem predlogu strank ali za dejanje, ki se preiskovalnemu sodniku zdi potrebno za uspešno izvedbo postopka (176. člen ZKP), v drugem primeru pa za odkrivanje kaznivega dejanja s prikritim preiskovalnim ukrepom.
2. Za preverjanje procesne veljavnosti dejanj italijanske policije po določbah slovenskega Zakona o kazenskem postopku, ki jih je ta opravila po aretaciji osumljenca v Italiji, je treba dejanja najprej ocenjevati v luči italijanske ustave in zakonodaje, nato pa še preveriti, ali so ta dejanja vsebinsko skladna s standardi Ustave RS.
3. Po zavrnitvi dokaznih predlogov obrambe za branje izpovedi priče, ki jo je ta dala pred tujim pravosodnim organom, in za njeno neposredno zaslišanje, sodišče lahko to procesno odločitev spremeni in odloči, da se izpoved priče prebere, če naknadno ugotovi, da je izvedba predlaganega dokaza smiselna, potrebna oziroma utemeljena. Po prebrani izpovedi priče nastane nova procesna situacija, ki bi terjala bodisi nov dokazni predlog obrambe za neposredno zaslišanje te priče, kot ga je že podala (stranke lahko večkrat ponovijo tudi že zavrnjene dokazne predloge), in je bil že zavrnjen, bodisi da bi sodišče samo odločilo tudi glede tega dokaznega predloga drugače, kot je bilo že odločeno (torej, da se izvede tudi neposredno zaslišanje priče).
4. Obsojenčev glas je sestavni del njegove osebne identitete, enako kot vizualna podoba, ter njegova uporaba ne more biti in ni prepovedana za namene preverjanja in dokazovanja njegove identitete.
5. Z nadomestitvijo v obtožbi imensko navedenega sostorilca z neznano osebo iz K. v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ni bila prekršena obsojenčeva pravica do učinkovite obrambe po 29. členu Ustave RS. Zoper obsojenca usmerjeni očitek se na ta način ni vsebinsko spremenil, saj natančno neugotovljena identiteta osebe, s katero se je obsojenec dogovarjal, ni odločilna okoliščina, če in kolikor je z izvedenimi dokazi nedvoumno ugotovljeno konkretno dogovarjanje obsojenca glede konkretnega mamila – v teh primerih heroina.
6. Sama neformalna komunikacija med sodnikom in eno izmed strank v postopku ne more že sama zase pomeniti nedopustnega vpliva na nepristranskost sodnika.
7. ZKP ne predvideva, da bi moralo sodišče s sklepom odločiti o dopustnosti spremembe obtožbe na glavni obravnavi, a četudi bi sodišče na ta način odločilo (saj ZKP tega tudi ne prepoveduje), bi to bilo smiselno predvsem v primeru, če spremembe obtožbe ne bi dovolilo. V primeru, ko se na ta način sodišče ne opredeli do (ne)dovoljenosti spremembe obtožbe, pa je povsem logično in razumljivo, da je predmet nadaljnje obravnave spremenjena obtožba in ne morebiti prejšnja, saj ima državni tožilec zakonsko pooblastilo, da obtožbo spremeni (in jo tudi razširi) do konca glavne obravnave in se v takem primeru vedno obravnava obtožba, kot je bila nazadnje spremenjena.