izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - okoliščine in interesi pogodbenih strank
Kot pomembne okoliščine tožnikove kršitve, ki jih je potrebno upoštevati v smislu okoliščin in interesov pogodbenih strank v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja (prvi odstavek 110. člena ZDR), je v spornem primeru treba upoštevati, da je šlo zgolj za nezaračun voznine potniku, ne pa ob plačani voznini za neizdajo vozovnice s prisvojitvenim namenom oziroma ustvarjanjem neevidentiranega viška denarja v blagajniški torbici voznika, da je vendarle šlo za potnika – starejšega bivšega delavca tožene stranke oziroma njene pravne prednice in da so v preteklosti take brezplačne vožnje bivših delavcev na relacijah od njihovega bivališča do Maribora pri pravni prednici celo tolerirali in da je šlo konec koncev tudi za sorazmerno bagatelno vrednost voznine (2,30 EUR).
opustitev dolžnega nadzorstva - odgovornost pravne osebe - postopek o prekršku - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odločba o prekršku
Če v opisu dejanja v izreku ni konkretizirana opustitev dolžnega nadzorstva samostojnega podjetnika posameznika, dejanje, kot je opisano v izreku odločbe o prekršku, nima znakov prekrška.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija – ustrezna zaposlitev
Glede opredelitve ustrezne zaposlitve v zvezi z ponudbo nove pogodbe za drugo ustrezno zaposlitev ZDR kriterija enakosti ali primerljivosti plače v okviru nove zaposlitve ne določa. Drugi v zakonu določeni pogoji ustreznosti zaposlitve na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika pa so bili po prepričljivih ugotovitvah sodišča v tožnikovem primeru podani, zlasti upoštevaje dejstvo, da je tožnik tudi sicer imel le V. stopnjo priznane izobrazbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006005
ZP-1 člen 15, 155, 155/1-8.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odgovornost odgovorne osebe – odgovornost pravne osebe – opustitev dolžnega nadzorstva - odločba o prekršku
Odgovorna oseba bo za prekršek odgovarjala le, če bo prekrškovni organ ugotovil, koga in kako je bila dolžna nadzirati in katere ukrepe, ki jih je bila dolžna izvajati v okviru dolžnega nadzorstva, je opustila; pomembna okoliščina je tudi vprašanje, ali je bilo prekršek z izvajanjem dolžnega nadzorstva sploh mogoče preprečiti.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-2, 260. ZPIZ-1 člen 249. ZPIZ člen 269, 270.
naknadna odmera družinske pokojnine – pravnomočno odmerjena pokojnina – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Po presoji revizijskega sodišča je revident zahtevo pravilno zavrgel v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun družinske pokojnine tožnica uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravice oziroma za naložitev obveznosti, predstavljajo vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava, in ne le dejstva, ki so bila v tej odločbi ugotovljena.
ZDR člen 41, 41/2, 88, 88/1, 88/1-3. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – zagotavljanje sredstev za delo
Če delodajalec delavcu ne zagotavlja potrebnih sredstev za delo, mu ne more utemeljeno očitati kršitve pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, če dela, ki je bilo planirano, ne more opraviti.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005209
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 2, 3, 4. ZPIZ-1 člen 65. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 48, 60.
vzrok za nastanek invalidnosti – poklicna bolezen – opredelitev poklicne bolezni – vzročna zveza – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Iz drugega odstavka 4. člena Pravilnika dejansko izhaja, da se poklicna bolezen ugotavlja in dokazuje z zdravstvenim nadzorom delavcev preko preventivnih zdravstvenih pregledov, vendar ta določba ne predstavlja ovire, da se poklicna bolezen ne ugotovi oziroma ne more ugotoviti tudi na drug način.
Iz opredelitve poklicne bolezni (65. člen ZPIZ-1 oziroma 2. člen Pravilnika), pogojev za določanje delovnih mest, kjer se pojavljajo poklicne bolezni (3. člen Pravilnika) in postopka ugotavljanja in priznavanja poklicnih bolezni (4. člen Pravilnika) ne izhaja, da je poklicna bolezen izključena v primerih, če oboli le eden od več delavcev, ki so dalj časa delali na istem delovnem mestu.
pogodba o zaposlitvi - razlika v plači - dogovor o plači
Ker splošnega akta, pogodbe o zaposlitvi ali kakršnegakoli sklepa o drugačni plači ni bilo, se tožnik neutemeljeno sklicuje na to, da višina njegove plače ne izhaja iz nobenega od teh aktov. Izostanek teh aktov namreč ne pomeni, da mu prav zato pripada več - toliko kot njegovemu predhodniku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – zmanjšan obseg dela – dokazno breme – zaposlovanje za določen čas
Zmanjšan obseg proizvodnje, ki ima za posledico prenehanje potrebe po določenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je utemeljen poslovni razlog. Utemeljenost se presoja glede na okoliščine, ki obstajajo v času podane odpovedi. Tožena stranka, ki je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga utemeljevala z zmanjšanim obsegom proizvodnje in finančnimi težavami kot posledico izgube dveh največjih dobaviteljev v drugi polovici leta 2008, bi morala dokazati, kdaj se je to zgodilo in zlasti, da se je zgodilo po tem, ko je zaposlila dva nova delavca.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - trditveno in dokazno breme
Revident tekom postopka niti sedaj v reviziji ni določno zatrjeval obstoja katerega izmed razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz 52. člena ZDR, sodišči pa ga nista ugotovili. Glede na neobstoj zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je po presoji revizijskega sodišča pravilen zaključek, da se šteje, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-2, 260, 260/1. ZPIZ-1 člen 249. ZPIZ/92 člen 269, 270.
naknadna odmera invalidske pokojnine – pravnomočno odmerjena pokojnina – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Po presoji revizijskega sodišča je revident zahtevo pravilno zavrgel v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun invalidske pokojnine tožnik namreč dejansko uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravice oziroma za naložitev obveznosti, predstavljajo vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava, in ne le dejstva, ki so bila v tej odločbi ugotovljena.
invalid I. kategorije – invalidnost – mnenje invalidske komisije
Predmet spora je zakonitost odločb tožene stranke, ki sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji dostopni oziroma znani v času izdaje teh odločb. Kasnejše zdravstveno stanje na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb nima vpliva.
Ne drži navedba revidentke, da glede nezakonitosti dolžine odpovednega roka ni bilo podlage za izdajo ugotovitvene sodbe, saj je stališče, da določba o odpovednem roku, če je vsebovana v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predstavlja element odpovedi pogodbe o zaposlitvi, katerega zakonitost se lahko uveljavlja v skladu z določbo tretjega odstavka 204. člena ZDR, Vrhovno sodišče zavzelo že v zadevi VIII Ips 430/2009.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija - zakoniti razlog - povečan obseg dela
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je lahko zakonito sklenjena tudi v primeru, ko delodajalec delavce iz proizvodnje začasno angažira pri gradnji in selitvi ter njihov izpad v proizvodnji nadomesti z drugimi, zaposlenimi za določen čas.
Ni nujno, da obstaja direktna zveza med delom, ki ga opravlja delavec, angažiran na drugih delih in delom, za katerega se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Zadošča ugotovitev, da je začasen izpad določenega števila delavcev povzročil potrebo po novih delavcih za določen čas.
odpravnina – plačilo odpravnine - razrešitev direktorja - obračun davka in prispevkov - bruto ali neto znesek - plačilo davkov in prispevkov
Vrhovno sodišče je v zvezi s pogodbeno dogovorjeno odpravnino že zavzelo stališče, da kadar je odpravnina določena z upoštevanjem bruto plače in stranki v pogodbi o zaposlitvi nista izrecno določili, da tako dobljen znesek predstavlja čisto izplačilo, je delodajalec dolžan od bruto odpravnine obračunati in plačati prispevke ter davke, delavcu pa izplačati zgolj neto znesek. Zato revident utemeljeno opozarja na kogentne zakonske predpise, ki bi jih nižji sodišči po uradni dolžnosti morali upoštevati pri presoji višine zahtevka za plačilo odpravnine.
Tudi pravnomočna odločitev sodišča o (nadomestilu) plače tožniku oz. točneje o zavrnitvi dela tega zahtevka ne presega revizijskega minimuma. Ta zahtevek ni več povezan s sporom o prenehanju delovnega razmerja, saj je odločitev o tem že postala pravnomočna in ni bila več predmet odločanja sodišč druge in prve stopnje v ponovljenem postopku.
ZDR člen 83, 83/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pisno opozorilo – neopravičen izostanek z dela – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Nižji sodišči sta zavzeli pravilno stališče, da tožena stranka tožniku ne bi smela izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi za kršitev, na katero ga je opozorila s pisnim opozorilom, zato sta utemeljeno presojali zgolj obdobje od 10. 3. 2008 do 17. 3. 2008.
Tožnik v spornem obdobju ni prišel na delo, pri čemer za svojo odsotnost ni imel opravičljivega razloga. S tem je kršil svojo temeljno obveznost opravljati delo, ki je bila določena tako v pogodbi o zaposlitvi kot tudi v zakonu. V skladu z 31. členom ZDR mora delavec vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela pri delodajalcu. Upoštevajoč tožnikovo ignoriranje obvestila, s katerim ga je tožena stranka izrecno pozvala na delo, sta sodišči utemeljeno presodili, da je tožnik huje naklepoma kršil obveznosti iz delovnega razmerja.
Samo splošna možnost vplivanja na priče ne zadostuje za zaključek o pripornem razlogu iz 2. točke prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).
Védnost dolžnika in tretjega o tem, da s pravnim dejanjem škodujeta upniku, je predpostavka izpodbijanja odplačnih pravnih dejanj (prvi odstavek 281. člena ZOR). Obstoj te predpostavke je bil nedvomno izkazan že s tem, da je D. V. pri sklepanju izpodbijane pogodbe deloval v dvojni vlogi: kot zakoniti zastopnik dolžnika R. d.o.o., ki je poslovni prostor prodajal, in kot tretji, to je kot fizična oseba, ki je ta prostor kupila.
Zakon je glede kvalitete upnikove terjatve kot predpostavke za paulijansko tožbo jasen: terjatev mora biti materialnopravno zapadla, ne zahteva pa se, da bi morala biti pravnomočno prisojena ali izvršljiva.