Pri neodplačnih pravnih dejanjih se ne zahteva, da bi prejemnik koristi - toženka kakorkoli vedela ali morala vedeti za možnost oškodovanja upnikov. Tudi pogoj na dolžnikovi strani je za upnika ugodnejši, ker iz tretjega odstavka 256. člena OZ izhaja domneva, da je dolžnik vedel, da neodplačno dejanje pomeni oškodovanje upnikov. Za utemeljenost tožbenega zahtevka tako zadošča, da upnik dokaže obstoj neodplačnega dejanja, tožena stranka pa se lahko brani le z dokazom, da dolžnik ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005960
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5. KZ-1 člen 53.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - kršitev kazenskega zakona – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – odvzem predmetov – obvezen odvzem prevoznih sredstev - odločba o kazenski sankciji – odmera kazni - stek kaznivih dejanj
Če je obsojenec sam navedel, da je predkaznovan za kazniva dejanja, se je sodišče na njegov zagovor lahko utemeljeno sklicevalo in njegovo predkaznovanost upoštevalo kot obteževalno okoliščino.
zavrženje zahteve za izločitev višjih sodnikov – odklonitveni razlog – časovna omejitev možnosti izločevanja sodnika
Po presoji Vrhovnega sodišča že zaradi narave sodnega odločanja odklonitveni razlog ne more biti pravno mnenje sodnika, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije v prejšnjih zadevah oziroma odločitev sodnika v takih zadevah.
Pravilno je zato stališče predsednice upravnega sodišča, da nestrinjanje z odločitvijo sodišča ne more biti odklonitveni razlog za izločitev sodnika, pač pa je to lahko razlog za vložitev (rednega ali izrednega) pravnega sredstva.
trg dela - začasna odredba – težko popravljiva škoda – glavna obravnava – dokazno breme
Zaradi narave postopka pri izdaji začasnih odredb in dejstva, da je sodišče prve stopnje pri odločanju vezano na kratek rok (po določbi petega odstavka 32. člena ZUS-1 odloči v sedmih dneh od prejema zahteve), sodišče opre svojo odločitev na predložene dokaze in ne opravi glavne obravnave.
urejanje trga dela – začasna odredba – izbris iz registra posredovalcev dela – stečaj podjetja – zavrnitev pritožbe
Čeprav je posredovanje dela glavna dejavnost tožeče stranke, pa tožeča stranka tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala, da bi njen takojšen izbris iz registra posredovalcev dela imel za nujno in neposredno posledico stečaj podjetja.
ZPIZ člen 44. ZLPP člen 25a, 25a/4. ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 367, 367/2, 377.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – odmera pokojnine – notranji odkup – potrdilo o neizplačani plači – plačilo prispevkov – prenos delnic na Kapitalski sklad – dovoljenost revizije – premoženjski spor – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Iz določbe četrtega odstavka 25.a člena ZLPP izhaja obveznost podjetja, da kolikor še ni obračunalo in plačilo prispevkov in davkov iz naslova neizplačanih plač, jih po obračunu vendarle mora „plačati“, pri čemer pa zadošča, da za vrednost le-teh prenese na Kapitalski sklad delnice. Z izpolnitvijo te obveznosti je podjetje, v konkretnem primeru gre za tožnikovega bivšega delodajalca, delavcem na zakonit način „plačalo“ prispevke, zato ni razloga, da se tožniku v tem sporu obravnavani neizplačan del osebnih dohodkov, namenjen za lastninsko preoblikovanje podjetja, ne bi všteval v pokojninsko osnovo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlogi – nastanek razloga za odpoved
Ob dejstvu, da je bilo tožničino delovno mesto ukinjeno, ker se je obseg dela na tem delovnem mestu od vstopa Slovenije v Evropsko skupnost zmanjševal in zmanjšal do te mere, da ni več zahteval celega delavca, in se je tožena stranka odločila, da bo dela, ki so še ostala, prerazporedila, je sodišče pravilno presodilo, da je taka organizacijska rešitev pomenila utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR.
Zaradi zmanjševanja obsega dela na tožničinem delovnem mestu se je očitno že od vstopa Slovenije v Evropsko skupnost dalje lahko ugibalo oz. predvidevalo, da delo tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi sčasoma ne bo več potrebno, ne pa tudi kdaj in kako. Dokler reorganizacija, ki je bila logična posledica racionalizacije stroškov v procesu dela, do katere je prišlo zaradi slabega finančnega položaja, v katerem se je konec leta 2008 znašla tožena stranka, ni bila ustrezno izvedena, poslovni razlog še ni nastal.
Ko in s tem ko izberejo delodajalca, pri katerem želijo nadaljevati delovno razmerje po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zlasti tako, da to izbiro uveljavljajo tudi v sodnem sporu, delavci ne morejo naknadno zahtevati in uveljavljati druge izbire, saj bi s pristajanjem na takšno možnost dejansko prišlo do kršitve pravne varnosti.
odločba o sankciji – izvršitev odločb – izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – prenehanje veljavnosti in uporabe zakona – uporaba spremenjenih določb - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z dnem začetka veljave ZP-1G 13. 3. 2011 preneha veljati določba 202. a člena ZP-1, določba 202. č člena pa s tem dnem začne veljati. Postopki o prekršku, začeti pred uveljavitvijo ZP-1G, se nadaljujejo in končajo po dosedanjih določbah ZP-1, če v določbah od prvega do petega odstavka 52. člena ZP-1G ni drugače določeno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok - začasna nezmožnost za delo – zaključek delovnega razmerja – čakanje na delo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nejasni razlogi
Določbo tretjega odstavka 116. člena ZDR o odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni je treba razumeti zgolj v smislu ugotovitve dejanskega stanja, da delavec zaradi bolezni ali poškodbe objektivno ni delazmožen. Zato tudi ni bistveno, ali je bila tožnica med odpovednim rokom po odredbi tožene stranke na tako imenovanem čakanju na delo. Zato sodišče ni zmotno uporabilo določb tretjega odstavka 116. člena ZDR, ko je kljub statusu tožnice med odpovednim rokom presodilo, da ji je tožena stranka zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni z iztekom odpovednega roka dne 5. 2. 2010 delovno razmerje nezakonito zaključila.
ZP-1 člen 14, 15, 56, 56/3, 156, 156-1. ZDCOPMD člen 37, 40.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Če iz opisa dejanja v izreku odločbe o prekršku ni razvidno, zakaj je odgovorna oseba ravnala v imenu ali (in) na račun ali (in) v korist pravne osebe in ni konkretizirano njeno dolžnostno ravnanje, ki ga je opustila, opisano dejanje ni prekršek.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – tujec – delovno dovoljenje
Ker je bila pogodba o zaposlitvi zakonito sklenjena za določen čas, ne gre za primer iz 54. člena ZDR, to je, da bi se štelo, kot da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – posest orožja in streliva
Že iz jezikovnega pomena določbe 4. točke prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1) izhaja, da je ni mogoče razlagati tako, da je za obstoj prekrška potrebna hkratna posest orožja in streliva, temveč zadošča zanj že posest orožja ali streliva (enega ali drugega torej) brez ustrezne orožne listine.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - postopek z zahtevo za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona
Če med postopkom o zahtevi za sodno varstvo nastopi relativno zastaranje, mora sodišče na podlagi določbe 3. točke 156. člena ZP-1, ki se po tretjemu odstavku 59. člena ZP-1 uporablja tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo, postopek o prekršku ustaviti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – nadomeščanje začasno odsotnega delavca – zakoniti razlog – transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija
Nadomeščena delavka je bila zaposlena na delovnem mestu ročni embalirec. Tožena stranka je s tožnico dne 12. 5. 2008 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke za čas od 13. 5. 2008 do vrnitve delavke na delo. Vendar je pogodbo o zaposlitvi sklenila za delovno mesto izdelovalca embalaže, kar pomeni, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi in opravljala delo na drugem delovnem mestu, kot začasno odsotna delavka. Šlo je za dve različni delovni mesti v proizvodnji, ki sta bili v sistemizaciji delovnih mest določeni ločeno in različno opredeljeni.
ZP-1 člen 14, 56, 56/3, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
opustitev dolžnega nadzorstva - odgovornost pravne osebe - postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odločba o prekršku - temelji odgovornosti pravne osebe
Golo prepisovanje zakonskega besedila in navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno ravnanje, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu prekrška.