razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca – nepreskrbljenost preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca – potrebe upravičenca – sprememba socialnega in premoženjskega položaja upravičenca - plodovi nepremičnega premoženja
Določbe 81. člena ZZZDR ni mogoče razumeti tako, da se lahko ob razvezi zakonske zveze določi znesek za preživljanje le v primeru, ko gre za zakonca, ki nima dovolj sredstev za najnujnejše življenjske stroške oz. sploh nima nobenih sredstev za življenje (in si jih sam tudi ne more pridobiti), ampak jo je treba uporabiti tudi v primerih, ko se zaradi razveze zakonske zveze socialni in premoženjski položaj enega od zakoncev bistveno spremeni (poslabša). Položaj zakonca se namreč samo zaradi razveze zakonske zveze vendarle ne bi smel bistveno poslabšati. To seveda velja le ob pogoju, da drugi zakonec plačevanje preživnine zmore.
Po stališču Vrhovnega sodišča je pomembno, ali (nepremično in premično) premoženje daje plodove, ki pripomorejo k lastnemu preživljanju ali olajšujejo plačevanje preživnine. Kriterij možnosti prostega razpolaganja z nepremičninami je pomemben le v toliko, da nezmožnost vsakršnega razpolaganja ovira pridobitev plodov (npr. ni mogoče iztržiti najemnine od stanovanja, ki ga lastnik zaradi prepovedi z začasno odredbo ne more oddajati v najem).
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse – vrnitev dvojne are - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je odločilo, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo. Sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi z vrnitvijo dvojne are obstaja.
tožba zaradi molka organa – procesne predpostavke - enostopenjsko odločanje – potrdilo o izvršljivosti – najemnik denacionaliziranega stanovanja
Stranka, ki je zahtevala izdajo odločbe, zoper katero ni pritožbe, sme sprožiti upravni spor zaradi molka organa le, če organ tudi na novo zahtevo stranke odločbe ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.
ZST-1 člen 5, 5/1, 13, 13/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 325, 332.
davčna inšpekcija – prepozen predlog za obročno plačilo takse
Ker je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks za postopek na prvi stopnji v upravnem sporu treba vložiti najkasneje ob vložitvi tožbe, je kasneje vloženi predlog za obročno plačilo sodnih taks za postopek na prvi stopnji prepozen in je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tak predlog zavrglo.
Ker je sodišče prve stopnje plačilni nalog izdalo potem, ko po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev taksa ni bila plačana in preden je bil vložen predlog za obročno plačilo takse, niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče plačilni nalog izdalo preuranjeno.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – glavna in postranske terjatve – zamudne obresti – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo obveznosti iz predpogodbe – zavrženje revizije – dobroverna lastniška posest na podlagi prodajne pogodbe – ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika – ugovor prodane in izročene stvari
Z izpodbijano sodbo je postala pravnomočna odločitev o dolžnosti sklenitve prodajne pogodbe za nepremičnino. S tem sta tožnika postala dobroverna lastniška posestnika nepremičnine in imata zoper lastnikov vrnitveni zahtevek ugovor prodane in izročene stvari, torej, da sta do posesti upravičena na podlagi prodajne pogodbe (93. člen SPZ).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – odločba o stroških kazenskega postopka
Če se sodišče druge stopnje ne opredeli do pritožbenih navedb, pa bi se moralo, je podana relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka, to je kršitev po drugem odstavku 371. člena v zvezi s prvim odstavkom 395. člena ZKP, ki se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti upošteva le, če je izkazan njen vpliv na zakonitost sodne odločbe.
Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj sledi, da je bila sporna nepremičnina v celoti namenjena gradnji že v času izdaje odloka o predkupni pravici (28. 4. 2004). Takšno zemljišče ni (več) kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, ki bi bilo podvrženo ZKZ (prvi odstavek 2. člena ZKZ), temveč stavbno zemljišče.
sprememba sodne odločbe v revizijskem postopku – zavrnitev tožbenega zahtevka - neupravičena pridobitev – odpadla pravna podlaga - vrnitev koristi – vrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo – kdaj je mogoče prejeto obdržati – pošteni prejemnik
Pošteni prejemnik odškodnine je prejeti znesek porabil za izredno investicijo, ki je sicer ne bi bilo (obnova strehe). Zato je pravilen zaključek, da koristi zaradi neutemeljeno izplačane odškodnine nima.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Če bi na pritožbeni stopnji v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so nedvomno v pogostih stikih s svojo kolegico – upnico, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Tožnik je obveznost do toženke izpolnil, toženka kot posojilojemalka pa svoje obveznosti do tožnika ni (v celoti) izpolnila, zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za plačilo vtoževanega zneska (ki predstavlja vsoto zapadlih s strani toženke neporavnanih mesečnih obrokov) materialnopravno pravilna.
ZZK-1 člen 31, 31/1. OZ člen 435, 435/1. ZPP člen 380, 380/1.
vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo – skladnost identifikacijskega znaka v listini, ki je podlaga za vpis, z identifikacijskim znakom v zemljiški knjigi – stari identifikacijski znak – novi identifikacijski znak – etažna lastnina
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec tožnici izstavil zemljiškoknjižno dovolilo, v katerem so stanovanje in skupni prostori, ki so predmet prodajne pogodbe, označeni s starimi identifikacijskimi znaki (kot so bili vpisani v zemljiški knjigi pred vzpostavitvijo etažne lastnine). Prav tako je ugotovilo, da tožnica s tožbo zahteva izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, v katerem so to stanovanje in ti prostori označeni z novimi identifikacijskimi znaki (kot sedaj izhajajo iz zemljiške knjige). Glede na te ugotovitve je odločitev pritožbenega sodišča, s katero je zavrnilo zahtevek za izdajo novega zemljiškoknjižnega dovolila, materialnopravno zmotna.
ZOR člen 200, 203, 377, 377/1, 377/2. OZ člen 1060.
zastaranje odškodninske terjatve – povzročitev škode s kaznivim dejanjem – rok za zastaranje odškodninske terjatve – vpliv kazenskega postopka na tek zastaralnega roka – pretrganje zastaranja – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišči nižjih stopenj pravilno odločili, da zahtevek tožnika ni zastaral. V tem primeru je namesto triletnega splošnega zastaralnega roka treba uporabiti daljši zastaralni rok, ki velja za zastaranje kazenskega pregona (prvi odstavek 377. člena ZOR).
povrnitev nepremoženjske škode – odvzem prostosti – ekstradicijski pripor – postopek za izročitev obdolženca tuji državi – pravica do povrnitve škode
V obravnavanem primeru, ko gre za pripor v ekstradicijskem postopku, je pripor pomenil disciplinski ukrep sodišča, potreben za zagotovitev navzočnosti tožnika kot obdolženca, da bi se lahko izvedel kazenski postopek. Za takšen odvzem prostosti pa zakonodajalec ni predvidel odškodninske odgovornosti države v odvisnosti od izida kazenskega postopka.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006023
ZP-1 člen 55, 62, 62-2, 63, 63/4, 65, 65/8. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - enako varstvo pravic - možnost izjave o prekršku – hitri postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca – odgovornost lastnika vozila
Sodišče, ki je svojo odločitev oprlo tudi na dokazno gradivo, ki ga je v dopolnjenem dokaznem postopku po prejemu zahteve za sodno varstvo pridobil prekrškovni organ, ne da bi storilcu pred odločitvijo dalo možnost, da se s tem gradivom seznani in o njem izjavi, je kršilo pravice obrambe oziroma temeljna jamstva poštenega postopka.
sodna poravnava – ničnost sodne poravnave – izpodbojnost sodne poravnave – vmesni ugotovitveni zahtevek – zahteva za varstvo zakonitosti
Uveljavljanje ničnostnih razlogov po sklenitvi sodne poravnave bi, za razliko od uveljavljanja izpodbojnih razlogov, sodišče postavilo v položaj, ko bi moralo znova presojati nekaj, kar je že presodilo (obstoj ničnostnih razlogov).
povrnitev nepremoženjske škode – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazi – trditve - izvedeniško mnenje pridobljeno izven pravde – zaslišanje izvedenca, ki je izdelal mnenje pred pravdo – zavrnitev dokaznega predloga – načelo kontradiktornosti
Tožnikovo izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje sodišče obravnava zgolj kot trditve stranke, ne pa kot dokaz. Pravilnost trditev pa preverja s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga določi samo v sodnem postopku. Zato se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da procesnega pomena izven pravde pridobljenega izvedenskega mnenja ni mogoče obiti z zaslišanjem izvedenca, ki je mnenje izdelal pred pravdo.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice
Ker pravica do vrnitve premoženja v naravi oziroma v obliki nadomestne nepremičnine ni pravica, izražena v denarni vrednosti, v tem delu ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 pa tudi ni izpolnjen v delu, v katerem prereka višino priznane odškodnine, saj dovoljenosti v tem delu ne more izkazovati z zneskom odškodnine, ki je priznan z izpodbijano odločbo upravnega organa. Koliko pa naj bi znašala sporna vrednost, to je znesek odškodnine, ki jo s tem pravnim sredstvom še uveljavlja, pa revident, ki glede tega nosi trditveno in dokazno breme, ne opredeli.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revident samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.