Tožnik ne zatrjuje, da bi imel preživninsko obveznost za družinske člane, pač pa le, da se kot samozaposlen v kulturi s prejetimi honorarji težko preživlja in da sodišče prve stopnje te specifike pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ni upoštevalo. Vrhovno sodišče zavrača kot neutemeljen tudi ta pritožbeni ugovor, saj je sodišče prve stopnje moralo ob pravilni uporabi prvega in četrtega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevati vse prihodke, ki jih je tožnik pridobil v času pred vložitvijo revizije, in oceniti, ali bi plačilo 164,00 EUR občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.
Uredba o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji, člen 20, 20//6.
kmetijstvo - dodelitev nepovratnih sredstev - dovoljena revizija - vrednostni pogoj - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa – nepopolna vloga – skladnost podatkov v vlogi z registrom kmetijskih gospodarstev
Tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje sta pravilno zavrnila revidentov ugovor, ki se nanaša na zatrjevano nepopolno in nejasno vlogo. Revidentova vloga namreč ni bila niti nepopolna niti nejasna, temveč podatki, ki jih je revident navedel v vlogi, niso bili skladni s podatki RKG. V takšnem primeru pa ne pridejo v poštev določbe, ki se nanašajo na postopanje z nepopolno ali nerazumljivo vlogo. Navedenega neskladja tudi ne bi moglo odpraviti za nazaj, saj je bilo treba po izrecni zahtevi javnega razpisa vse pogoje izpolnjevati že ob oddaji vloge.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZGO-1 člen 150, 150/3, 152.
sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka – zavrženje tožbe inšpekcijskega zavezanca – pravni interes – poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist
Inšpekcijska postopka zaradi nelegalne gradnje po 152. členu ZGO-1 in zaradi uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja po tretjem odstavku 150. člena ZGO-1 sta dva različna in samostojna inšpekcijska postopka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Zato ustavitev inšpekcijskega postopka zaradi nelegalne gradnje ne pomeni nujno in avtomatično tudi ustavitev inšpekcijskega postopka zaradi uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZASP člen 161, 161/1, 162, 162/1, 162/2, 162/4.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - nadzor nad kolektivno organizacijo – posredovanje dokumentov - obrazložena pisna zahteva – odprava ugotovljenih nepravilnosti – pristojnost skupščine kolektivne organizacije – sprejem oziroma dopolnitev aktov
Po drugem in četrtem odstavku 162. člena ZASP lahko Urad po presoji Vrhovnega sodišča za potrebe nadzora nad kolektivno organizacijo zahteva vse poslovne dokumente, ki jih potrebuje glede na obseg nadzora, ki ga opravlja, pri čemer mora v obrazloženi pisni zahtevi navesti, kaj nadzoruje in s katerimi podatki mora biti seznanjen, tako da je mogoče preveriti, ali je zahteva podana zaradi potreb izvajanja nadzora.
Po 1. točki 148. člena ZASP je statut kolektivne organizacije akt, ki določa organe in njihova pooblastila in mora biti glede na 1. točko prvega odstavka 149. člena ZASP v skladu z zakonom, sicer je to razlog za zavrnitev dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Zato po presoji Vrhovnega sodišča nesprejem aktov, navedenih v izpodbijanem sklepu Urada, s strani revidentkine skupščine, predstavlja kršitev 3. točke prvega odstavka 161. člena ZASP, saj je revidentka za sprejem teh aktov v 22. členu Statuta v skladu z zakonom pooblastila revidentkino skupščino kot zbor njenih članov.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – predujem za stroške stečajnega postopka – finančni položaj pravne osebe
Izpolnjenost pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po šestem odstavku 233. člena ZFPPIPP, oziroma kdaj se šteje, da pravna oseba nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP, je treba presojati glede na določbe ZFPPIPP (npr. 10., 14. člen).
Odločitev v obravnavani zadevi je sicer odvisna od vprašanja, ki ga izpostavlja revidentka, vendar pa je upoštevaje namen Uredbe, ki mora biti spoštovan pri vsakem posegu, ki bi lahko škodljivo vplival na okolje, in upoštevaje določbe ZVO-1, na podlagi katerega je bila Uredba sprejeta, že po naravi stvari povsem jasno, da se (tudi) določba prvega odstavka 31. člena Uredbe, ki je umeščena v poglavje o načrtovanju in gradnji odlagališča, uporablja pri vsakem tovrstnem posegu v okolje, torej tudi pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izdajo okoljevarstvenega soglasja za razširitev že obstoječega odlagališča (nenevarnih) odpadkov, pri čemer gre v obravnavani zadevi za precejšnjo razširitev obstoječega odlagališča. Upoštevaje navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča določba prvega odstavka 31. člena Uredbe jasna in ne potrebuje posebne razlage. Zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na zgoraj navedene kriterije. Odgovor nanj ni potreben in ne bi v ničemer pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1-4. ZUP člen 298. ZGO-1 člen 152, 158. ZIN člen 19, 20.
ukrep gradbenega inšpektorja – izvršba s posredno prisilitvijo - sklep o plačilu izrečene denarne kazni – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – dejansko stanje ugotovljeno s strani uradne osebe
S sklepom o plačilu denarne kazni, izdanim na podlagi 298. člena ZUP, praviloma ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. O njihovih pravicah je odločeno z odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov. Tak sklep tudi ni eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
Odločitev drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopnega organa, ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Če iz tožbe in tožbenega predloga nedvomno izhaja, da je tožba vložena zoper drugostopenjski akt, taka tožba ni pomanjkljiva ali nepopolna.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2, 31, 63, 72, 81, 82. ZZVZZ člen 13, 23, 81, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 136, 225, 226. ZPP člen 377.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - dovoljenost revizije po zakonu
Med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja spada tudi zagotavljanje plačila zdravstvenih storitev, med temi tudi storitev zdravljenja v tujini. Spor o odpravi odločb tožene stranke v zvezi s povračilom stroškov zdravljenja v tujini in posledično povračilo teh stroškov je socialni spor, v katerem je revizija dovoljena na podlagi 4. točke 31. člena ZDSS-1.
vročitev listin – pravica do izjave v postopku – dopuščena revizija
Revizijsko sodišče se je prepričalo, da so bile listine o nakazilih tožeči stranki vročene s pritožbo. Da so bile ravno te listine priloga pritožbe, izhaja iz same pritožbe. Vročitev tožeči stranki pa je izkazana z vročilnico, ki jo je podpisal pooblaščenec tožeče stranke dne 15. 12. 2004.
najem poslovne stavbe – oblika pogodbe – teorija o realizaciji
Po 73. členu ZOR je lahko realizirana samo pogodba, ki je bila sklenjena, vendar ne v predpisani obliki. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da pogodba med tožečo stranko in M. L. ni bila sklenjena (niti v ustni obliki), v konkretnem primeru ni moglo priti do njene realizacije.
dovoljenost revizije – pravni interes – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine – solastniki kot navadni sosporniki - zavrženje revizije
Solastniki so sicer v določenih primerih lahko enotni sosporniki, vendar ne v primeru, ko se od njih zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice. Gre namreč za položaj, ko je spor mogoče rešiti različno za vsakega izmed lastnikov.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska – škoda, ki nastane v času najema vozila – zavarovalno kritje – splošni zavarovalni pogoji – kaznivo dejanje zatajitve – protipravnost odtujitve vozila
Iz splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska ne izhaja, da mora za to, da bi bilo zavarovanje izključeno, škoda nastati s kaznivim dejanjem zatajitve. Za izključitev iz zavarovanja zadostuje, da si nekdo protipravno prilasti vozilo, ki mu je bilo zaupano v najem. Pri tem ni treba presojati, ali gre za kaznivo dejanje zatajitve.
Če je sporna pogodba nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje prisilnim predpisom, lahko namreč sodišče v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev onega, kar je dala drugi strank; ni pa to nujno, predvsem če temu, tako kot v obravnavanem sporu, nasprotujejo konkretne okoliščine (nepoštenost obeh pogodbenih strank). Morebitna uporaba drugega in tretjega odstavka 104. člena ZOR bi namreč v tem sporu (zaradi neodstranitve škodljivih posledic pogodbe, ki je po svoji vsebini oziroma namenu nasprotovala prisilnim predpisom) zgrešila svoj cilj: posledica njune uporabe bi bila gola ugotovitev, da je bila sporna pogodba nična, medtem ko bi njeni učinki v celoti ostali v veljavi. Tako bi ravno v primeru »kvalificirane« ničnosti (iz drugega odstavka 104. člena ZOR) obojestransko nepošteni pogodbeni stranki lahko dosegli prepovedani cilj.
ZASP člen 9, 9/1. ZVK člen 13, 13/2. ZOR člen 45, 45/3, 45/5.
predpogodba - varstvo avtorske pravice - intelektualna storitev - know - how - poslovna ideja - prenos poslovne ideje s pogodbo
Dejanske ugotovitve obeh sodišč omogočajo zaključek, da celoten projekt kot splet tehnik in strateškega koncepta, predstavlja izdelano poslovno idejo oziroma poslovni know-how. Gre namreč za zbir znanja in pridobljenih izkušenj v zvezi s postopkom in organizacijo izbire dekleta za naslov K. ter spremljajočo strategijo trženja dogodkov, katerih se izbrano dekle udeležuje. Kot tak predstavlja intelektualno stvaritev, imaterialno dobrino, ki se s pogodbo sicer lahko prenaša, vendar na njej ni mogoča lastninska pravica v stvarnopravnem smislu.
Poslovna ideja v skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ni avtorsko varovana. Potencialno bi lahko bila avtorsko varovana sama praktična izvedba ideje, vendar iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da jo je v obdobju pred sklenitvijo Dogovora, to je v letih 1995-1999 izvajala družba S. in ne tožeča stranka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – povezani postopki
Iz trditvene podlage strank izhaja, da v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II Pg 2996/2010 tožena stranka vtožuje zneske neplačanih del, ki jih je opravila za tožečo stranko, tožeča stranka pa v tem sporu vtožuje zneske, ki naj bi jih zaradi toženčevih napak na taistih delih plačala nadomestnim izvajalcem. Glede na to, da obstaja možnost združitve postopkov in s tem poenostavitve dokaznega postopka, je očitno, da postopka pred dvema sodiščema ne bi bila smotrna in ekonomična. Prenos pristojnosti narekuje tudi dejstvo, da v tem postopku narok za glavno obravnavo še ni bil opravljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti na predlog sodišča
V predmetni zadevi ni videti razumnih razlogov, da je izvršilno sodišče v sklepu VL 3199/2011-7 43 z dne 18. 4. 2011 kot pristojno sodišče, pred katerim se bo nadaljeval postopek v pravdi, določilo Okrožno sodišče v Mariboru. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bila med strankama dogovorjena pristojnost tega sodišča. Prav tako pa njegova pristojnost ni podana glede na uporabo pravila o splošni krajevni pristojnosti (prvi odstavek 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP); tožena stranka ima namreč sedež na območju ljubljanskega sodišča.
Upoštevaje zgoraj navedeno, kakor tudi okoliščino, da imata obe pravdni stranki sedež na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani in sta tudi njuna odvetnika iz Ljubljane, Vrhovno sodišče pritrjuje stališču mariborskega sodišča, da se bo predmetni postopek hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005191
ZPP člen 367a, 367a/1. ZSPJS člen 3a, 3a/4, 23, 23/1, 28, 28/2.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za dvojezičnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, od kdaj dalje je tožeča stranka upravičena do dodatka za dvojezičnost, glede na določbo četrtega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena in drugega odstavka 28. člena tega zakona.